Brščič: Obeti za gospodarstvo slabi

Svet | 30.12.2010, 15:46 Petra Stopar

Kljub temu, da so se v svetovnih velesilah pojavili znaki gospodarske rasti, so manj izvozno usmerjene ekonomije še vedno v težavah. Takšna je tudi Slovenija, ki se še vedno ne more otresti negativnih posledic krize, je za naš radio ocenil ekonomist Bernard Brščič, ki je kritičen do dela vlade v letošnjem letu in dodaja, da obéti za prihodnje leto niso prav dobri. Po njegovem bo povprečen delavec lahko vesel že, če bo imel delovno mesto in izplačano plačo.

Kako bo leto sklenilo svetovno gospodarstvo?

Medtem ko bodo Kitajska, Indija in ruska federacija, ki jih kriza praktično ni prizadela, beležile izjemno stopnjo rasti, manj optimistično sklepata leto Evropska unija in ZDA, pa vendar so tudi med njima razlike, ocenjuje ekonomist Bernard Brščič. Tako Nemčija beleži dobro 3-odstotno rast, manj izvozne ekonomije, kot je npr. Slovenija, pa se posledic krize ne morejo otresti. „Slovensko gospodarstvo je tudi v iztekajočem se letu bolnik. Napovedi domačijskih ekonomistov, da bo leto 2010 leto zagona, se niso uresničile, tudi v razmerah, ko nemško gospodarstvo raste 100-odstotno, je slovensko zraslo zgolj za 0,6 odstotka.“

Delavec bo lahko vesel, če bo ohranil delovno mesto in redno plačo

Izjemno zaskrbljujoča je po njegovih besedah porast brezposelnosti – več kot 100.000 ljudi nima dela: „Če bi prišteli še t.i. prikrito brezposelnost, vsled določenih ukrepov ministrstva za delo in socialne zadeve, bi ta podatek po moji oceni narasel na 130.000 ljudi, skratka slovensko gospodarstvo je v iztekajočem se letu v katastrofalno slabem stanju“.

So pa svetle točke v dejavnostih, ki so vezane na izvoz, to sta npr. avtomobilska in elektro-predelovalna industrija, kaj kmalu pa smo spet pri gradbeništvu, „ki se je znašlo v likvidnostnih težavah“. Brščič se boji, da bo šlo v naslednjem letu še na slabše: „Zlasti upoštevajoč dejstvo, da se tiste spodbude tistih dejavnosti, ki so v letu 2010 generirale večji izvoz slovenske industrije, ukinjajo, tu mislim na program spodbujanja nakupa novih avtomobilov v Franciji - vse to bo imelo negativne učinke na slovensko ekonomijo v letu 2011. Če k temu dodate še popolno pasivnost vlade Republike Slovenije in nesposobnost soočenja z realnostjo slovenskega gospodarstva, vidite, da so obeti zelo zločesti.“ Kaj to pomeni za povprečnega slovenskega delavca? Ta bo v letu 2011 lahko vesel, če bo ohranil delovno mesto in če bo dobil redno izplačano plačo, za marsikaterega slehernika pa se ti dve želji ne bosta izpolnili, je pesimističen Brščič.

Grke bi bilo pametneje prepustiti njihovi usodi

Brščič še meni, da je način reševanja javnega dolga Grčije in Irske s strani vseh članic evro območja popolnoma zgrešen. Razlog za to vidi v tem, ker ne odpravlja temeljnega problema – prevelike zadolženosti. „Veliko bolje bi bilo, če bi maja oz. konec aprila, ko je nastala grška kriza, Grke prepustili njihovi usodi, in ne kolektivno z javnofinančnimi pobudami drugih evropskih držav skupaj reševali grški problem. Ker slednji je popolnoma jasen, na eni strani gre za problem razbrzdane fiskalne politike tako leve kot desne v zadnjih 20 letih v Grčiji, po drugi strani pa za popolnoma razbrzdano denarno politiko poslovnih bank, ki so tej državi posojale denar. In seveda, interes velekapitala v EU je takšen, da želijo preprečiti, da bi glavni krivci, to pa so po eni strani grški politiki, po drugi strani pa evropski bankirji, plačali to ceno,“ pojasnjuje Brščič. Kot pozitivno in ključno v letu 2010 ekonomist edino označuje potezo nemške kanclerke Angele Merkl, ki je v kali zatrla idejo po izdajanju evrskih obveznic, ko bi praktično vse države evro območja jamčile za najšibkejše države.