Slovenik - 50 let Papeškega slovenskega zavoda v Rimu

Slovenija | 21.11.2010, 15:43

Škofje, ki so delovali na Slovenskem, so od nekdaj skrbeli za vzgoji in izobraževanje duhovnikov. Zato so morali poskrbeti tudi za njihove vzgojitelje, predstojnike in profesorje.

Nadarjenim in zavzetim mladim duhovnikom so zato omogočili nadaljevanje študija na priznanih univerzah in pri tem poleg prestolnice nekdanje države - Dunaja največkrat izbrali Rim. Med študijem so običajno stanovali v papeškem zavodu Germanik, ki je bil namenjen študentom iz nemško govorečih dežel. Tudi po razpadu Avstro-Ogrske je ostal Germanik dom za številne študente. Gojenca tega doma sta bila med drugim Škof Maksimilijan Držečnik in nadškof Alojzij Šuštar.

Kot navajajo nekateri viri je že Slomšek želel, da bi Slovenci dobili svoj zavod v Rimu, saj bi se s tem duhovniki na študiju bogoslovnih ved otresli nemškega vpliva. Zamisel o tem je postala bolj živa med obema vojnama, a dozorela je šele po drugi vojni in začela dobivati temelje kmalu zatem ko je škof Anton Vovk januarja 1960 prišel na prvi „ad limina“ obisk v Rim. Za izpeljavo projekta je pooblastil jezuita p. Antona Prešerna, ki je uredil vse potrebno s Kongregacijo za semenišča in univerze. Tako je bil 22. novembra 1960 z dekretom „Collegium slovenorum in Urbe“, ki ga je podpisal papež Janez XXIII. ustanovljen slovenski zavod - Slovenik. Za prvega rektorja je bil imenovan p. Anton Prešeren, ki je bil takrat odgovoren tudi za pastoralo med Slovenci v Rimu. Prve začasne prostore je zavod dobil v „slovenski begunski hiši“.

Od zavoda na papirju do lastne hiše

Med potekom drugega vatikanskega koncila so slovenski škofje ordinariji imenovali odbor, ki naj bi poskrbel za prihodnost Slovenika. Poleg zastopnikov posameznih škofij so bili v njem tudi predstavniki rojakov na posameznih celinah od Zahodne Evrope do Avstralije. Pred omenjenim odborom so bile tri pomembne naloge: pripraviti je bilo potrebno pravilnik zavoda, doseči priznanje s strani italijanskih oblasti in zgladiti lastno hišo. P. Anton Prešeren tega ni dočakal, saj je spomladi 1965 umrl; njegovo mesto je prevzel Maksimilijan Jezernik, ki je bil že prej namestnik rektorja. Odbor je pod njegovim vodstvom prvi dve nalogi izpolnil dokaj hitro, težje pa je bilo priti do lastne hiše, saj je Slovenik skoraj deset let gostoval pod tujo streho. Maja 1969 je papež Pavel VI. blagoslovil temeljni kamen, ki so ga pozneje vzidali pri vhodu v kupljeno hišo.

Slovenik je dobil svojo stavbo šele konec leta 1970 in sicer na Via Appia Nuova 884. V dobrih dveh letih je bila hiša primerno obnovljena in obogatena z deli slovenskih umetnikov. Sledilo je slovesno odprtje z blagoslovom. Za to priložnost se je v Rimu zbralo več tisoč slovenskih romarjev iz domovine, zamejstva in zdomstva. Z njimi so prišli škofje in številni dobrotniki Slovenika. Osrednja slovesnost ob blagoslovu zavoda je bila 19. junija 1973, ko je Alojz Rebula v imenu rojakov zavod simbolično izročil ljubljanskemu nadškofu in metropolitu Jožefu Pogačniku. Ob tej priložnosti je Pavel VI. Slovenik povzdignil v papeški zavod.

Med pomembnejšimi datumi v zgodovini Slovenika je še 10. maj 1978, ko so slovenski profesorji na različnih rimskih cerkvenih univerzah ustanovili Slovensko bogoslovno akademijo, ki deluje v sklopu zavoda. Naslednje leto, 18. oktobra 1978, je papež Janez Pavel II. med avdienco med ob narodnem romanju kronal podobo Marije Pomagaj, ki se zdaj nahaja v Sloveniku. Ob tej priložnosti je prvič spregovoril slovensko. Ob trideseti obletnici Slovenika, 22. novembra 1990, pa je papež Janez Pavel II. zavod obiskal in tam daroval zahvalno sveto mašo.

Praznovanje zlatega jubileja

Pred dnevi je pri založbi Družina zbornik z naslovom Ob petdesetletnici Papeškega slovenskega zavoda v Rimu, ki ga je uredil dr. Edo Škulj, tudi sam gojenec te ustanove. V njem je zbrana bogata zgodovina nastajanja in rasti Slovenika. Ob obletnici Slovenika smo na Radiu Ognjišče pripravili poseben program, v katerem med predstavljamo nekatere arhivske zvočne posnetke, ki so nastali v slovenskem uredništvu Radia Vatikan ob pomembnih prelomnicah zavoda. Jutri pa bo spominska slovesnost še v Sloveniku v Rimu.

Praznovanje jubileja se bo začelo z zahvalnim bogoslužjem, ki ga bo ob 10. uri vodil prefekt Kongregacije za redovnike kardinal Franc Rode. Z njim bodo somaševali slovenski škofje, sedanji in nekdanji gojenci Slovenika, trije rektorji ter gostje, ki so z zavodom tako ali drugače povezani. Opoldne bo ljubljanski nadškof Anton Stres blagoslovil mozaik Marijinega oznanjenja p. Ivana Marka Rupnika, ki je nastal za to priložnost in spominsko obeležje z napisom: „Bogu v slavo, ustanoviteljem in dobrotnikom v hvaležen spomin spomin“. Praznovanje se bo nadaljevalo s popoldansko akademijo in večernim orgelskim koncertom. V sredo se bodo udeleženci jubilejnega praznovanja udeležili še splošne avdience papeža Benedikta XVI., ki bo med nagovori, ki jih namenja različnim skupinam romarjev, pozdravil tudi Slovence in spregovoril o poslanstvu Slovenika.