Svetovni dan sladkorne bolezni

Slovenija | 10.11.2010, 16:22

Ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni, lekarne in Lekarniška zbornica Slovenije posvečajo tokratni „Teden zdravja v lekarnah“ ozaveščanju o preprečevanju in zdravljenju sladkorne bolezni ter o pomenu programa farmacevtske skrbi pri njenem obvladovanju.

Tokrat potekajo aktivnosti v lekarnah od 8. do 13. novembra kot del projekta Festival farmacevtske skrbi pri sladkorni bolezni, v sklopu katerega poleg magistrov farmacije v lekarnah sodelujejo tudi drugi zdravstveni delavci. Kot ob tej priložnosti opozarjajo v lekarnah, je tudi pri sladkorni bolezni najboljša preventiva zdrav način življenja, ki vključuje uravnoteženo prehrano in redno telesno aktivnost. Ko pa nastopi bolezen, je zelo pomembno, da bolnik prevzame aktivno vlogo pri zdravljenju in ima to svojo bolezen čim bolj pod nadzorom.

„Sladkorna bolezen je ena najbolj razširjenih kroničnih nenalezljivih bolezni, pri kateri pa bolniki lahko z doslednim izvajanjem zdravljenja in spremembo načina življenja sami lahko bistveno vplivajo na uspešnost zdravljenja in s tem na boljšo kakovost življenja. Naloga magistrov farmacije v lekarnah je, da bolniku svetujejo in ga čim bolje informirajo o vseh pomembnih dejstvih, ki se nanašajo na zdravljenje z zdravili. Magistri farmacije v lekarnah se še dodatno usposabljajo na področju sladkorne bolezni. Tudi v Sloveniji smo namreč uvedli program farmacevtske skrbi pri sladkorni bolezni. Glavni cilj tega projekta je boljše obvladovanje sladkorne bolezni na ravni družbe z aktivnim sodelovanjem magistra farmacije v lekarni pri preprečevanju, odkrivanju in zdravljenju sladkorne bolezni,„ je povedala Monika Sonc, mag. farm., spec., v. d. predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.

Po podatkih Svetovne fundacije za diabetes (World Diabetes Foundation) je danes v svetu 285 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo, kar predstavlja 6,4 odstotka odrasle svetovne populacije, v državah Evropske unije pa se število obolelih giblje okoli 55 milijonov oziroma 8,5 odstotkov odrasle populacije. Nič kaj bolj spodbudni niso podatki za Slovenijo, saj tudi pri nas beležimo porast obolelih za sladkorno boleznijo. Danes naj bi v Sloveniji živelo več kot 150.000 sladkornih bolnikov, kar je skoraj 10 odstotkov odrasle populacije.

Kot opozarja doc. dr. Andrej Janež, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove v UKC Ljubljana, je ena od velikih težav bolezni ta, da jo pri bolniku običajno odkrijemo, ko bolezen že napreduje: „Začetek bolezni ne vpliva bistveno na morebitno slabše počutje bolnika, posledice sladkorne bolezni pa so sčasoma zelo hude in povzročijo okvare na očeh, ledvicah in živcih. Še vedno staja neozdravljiva, nekateri ji pravijo tudi bolezen z več obrazi, deluje tiho in v daljšem časovnem obdobju. Sladkorni bolniki imajo tudi večjo možnost za nastanek srčno-žilnih bolezni. Zelo pomembno je, da sladkorni bolniki skrbijo tudi za urejenost krvnega tlaka in maščob. Seveda pa je pomembna tudi skrb za zdravo prehrano. Ob tem želim še posebej poudariti, da problem ni le hrana, ampak tudi sladke pijače, predvsem sladke gazirane pijače. Zato smo še z drugimi zdravstvenimi strokovnjaki oblikovali pobudo, da bi v prihodnje še več delali na ozaveščanju javnosti, kako zelo škodljive so za zdravje, še posebej za tveganje za nastanek sladkorne bolezni tudi pri otrocih, sladke gazirane pijače. Pomenljiv pa je tudi podatek, da naj bi v lanskem letu v svetu umrlo več kot tri, skoraj štirje milijoni ljudi zaradi sladkorne bolezni.“

„Največji izziv pri zdravljenju sladkorne bolezni je spodbuditi bolnike, da se držijo priporočil za zdravljenje, saj to traja skozi daljši čas. Številni bolniki se kar sami odločijo za spremembo režima zdravljenja z zdravili. Zato je ena od glavnih nalog magistra farmacije v lekarni, da sladkornega bolnika čim bolje seznani z glavnimi dejstvi, ki vplivajo na izid zdravljenja z zdravili. Bolje bo bolnik poznal svojo bolezen, zdravila in možne neželene učinke oziroma druge zaplete, večja je verjetnost, da bo tudi sam prevzel aktivno vlogo pri zdravljenju. In to je tudi eden od glavnih ciljev programa farmacevtske skrbi pri sladkorni bolezni. V okviru tega programa magistri farmacije v lekarnah sladkornim bolnikom svetujemo in jih informiramo o zdravilih ter jih spodbujamo k jemanju zdravil skladno z navodili. Spodbujamo jih tudi k samokontroli ravni glukoze v krvi in samem vodenju bolezni. Učimo jih spremljati tudi druge pomembne dejavnike zdravja. Seveda pri tem magistri farmacije v lekarnah sodelujemo tudi z zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci,“ je na sredinem srečanju z novinarji povedala Valnea Jurečič, mag. farm., nacionalna koordinatorka za program farmacevtske skrbi za sladkorno bolezen.