Perharič: Slovenija na industrijske nesreče ni pripravljena
Slovenija
Na Madžarskem je prišlo do največje kemične nesreče v zgodovini države. Posledice razlitja rdečega blata iz tovarne aluminija v Ajki, ki leži 160 kilometrov zahodno od Budimpešte, bodo odpravljali najmanj leto dni in za to potrebovali več deset milijonov evrov.
Kaj se je pravzaprav zgodilo? Iz poškodovanega rezervoarja tovarne aluminija na zahodu Madžarske se je izlilo približno milijon kubičnih metrov rdečega blata in dobesedno preplavilo več vasi. Nesreča je bila usodna za štiri ljudi, 120 je poškodovanih, večina je dobila opekline. Na terenu je 500 reševalcev, ki skušajo preprečiti nadaljnje izlivanje strupenih kemikalij iz poškodovanega rezervoarja. Prav tako se trudijo, da gošča ne bi dosegla Donave. Na delu so tudi preiskovalci, ki iščejo odgovorne za nesrečo.
Katere nevarne snovi vsebuje rdeče blato?
Rdeče blato je odpadni material, ki nastane pri proizvodnji glinice, ta pa je nadaljnja surovina za pridobivanje aluminija. Rdeče blato poleg aluminijevega in drugih kovinskih oksidov, kot so železov, svinčev in titanov oksid, vsebuje tudi natrijev lug ter fluorovodikovo kislino. Vodja oddelka za toksikologijo na Inštitutu za varovanje zdravja, Lucija Perharič, je v pogovoru za radio Ognjišče povedala, da so opekline, ki so jih utrpeli številni, prav gotovo posledica stika kože in sluznic z omenjenima jedkima snovema. Najverjetneje pa to ni povzročilo smrti štirih ljudi. "Bolj bi verjela, da je prišlo do utopitve ali do zaužitja te gošče, seveda ponesreči, in potem morda hudih poškodb prebavnega trakta, ki so lahko tudi smrtne," je prepričana Perharičeva.
Posledice za zdravje ljudi in za okolje bodo dolgotrajne
Kot je dodala, so posledice razlitja rdečega blata za zdravje ljudi lahko dolgotrajne predvsem zaradi vdihavanja prahu. "Ko se bo ta gošča malo izsušila, se bodo prašni delci začeli dvigovati v zrak in bodo ljudje vdihavali kovinske okside, ki imajo lahko številne škodljive učinke za zdravje, na primer na dihala, lahko poškodujejo ledvice, povzročajo raka … Ta prah je tudi nekoliko radioaktiven." Ostali izpusti so po njenih besedah lahko škodljivi za širše okolje. "Vsekakor so bila poškodovana bitja v okolju, obstaja tveganje za onesnaženost podtalnice, če se bo to razlilo do Drave in Donave, in pa seveda zemlja, poplavljena s to goščo, bo verjetno več let neprimerna za pridelavo poljščin in vrtnin."
Tudi Slovenija je doživela ekološke katastrofe
Perharičeva meni, da je primer ekološke katastrofe pri nas Mežiška dolina, kjer so v preteklosti kopali in talili svinčevo rudo. "Okolje v Mežiški dolini je še vedno precej onesnaženo. Tudi okoliški prebivalci, predvsem otroci, imajo višje vrednosti svinca od sprejemljivih oziroma od tistih, ki ne povzročajo škodljivih učinkov na zdravje, čeprav se stanje izboljšuje," pravi. Zaradi preteklih industrijskih dejavnosti je s številnimi težkimi kovinami precej onesnažena tudi zemlja v Celjski kotlini, v Beli krajini pa sta zaradi malomarnega ravnanja z odpadki še vedno ogrožena zdravje ljudi in narava v nekaterih vaseh v okolici reke Krupe. Tovarna kondenzatorjev Iskra v Semiču je v 80. letih na svojem dvorišču in v brezno nekaj kilometrov nad izvirom reke Krupe odvrgla več ton odpadkov, ki so vsebovali poliklorirane bifenile. Gre za zelo obstojno kemikalijo. "Razpolovna doba, da bodo izginili iz okolja, je več kot 50 let," je povedala Perharičeva.
Je naša država pripravljena na naravne in industrijske nesreče?
Perharičeva je prepričana, da ne. "Ena od prioritet bi morala biti ustanovitev multidisciplinarne skupine strokovnjakov, ki bi bili v stanju pripravljenosti za hitro odzivanje na takšne katastrofe, kot so bile zadnje poplave, in tudi takšne, kot je na primer ta na Madžarskem. Poleg civilne zaščite, gasilcev, vojske in urgentne zdravstvene službe bi morali vanjo vključiti tudi specialiste s področja okolja in zdravja, klinične toksikologe, ti bi morali zdraviti zastrupljence, ki bi bili sprejeti v bolnišnico, in okoljske kemike," še dodaja Perharičeva, saj nesreče, kot pravi, ne počivajo.
