V Našem domu so se zbrali starejši rojaki
Matjaž Merljak
Zadnja septembrska nedelja je v Naš dom San Justo privabila 90 oseb na tradicionalno kosilo. »Upokojenci, pridite, da se skupaj poveselimo, da utrdimo vezi iskrenega in pristnega prijateljstva.«
Vse zbrane goste sta pozdravili predsednica Mici Malavašič Casullo in podpredsednica Pavla Škraba, ter nam želeli dobro počutje. Imeli smo čast, da nas je spremljal p. Alojzij Kukovica, ki ga je Stane Mustar pripeljal iz zavetišča Rožmanovega doma.
Skupno smo se z minuto molka spomnili upokojencev, ki so nas letos prekmalu zapustili. Med drugimi: Miha Gaser, Martin Radoš, Ivan Makovec in Julko Ravnik. Hvala jim za vse bogastvo lepega vernega življenja. Bog jim bo večni plačnik.
Saj veste, da Slovenci brez petja ne moremo živeti; enako, da vedno molimo za vse prejete dobrote: zapeli smo »Je angel Gospodov«. G. pater Kukovica nas je spremljal in blagoslovil jedi.
Kosilo, ki je bilo okusno in odlično pripravljeno, je potekalo v prijateljskem vzdušju. Mize so bile okrašene z rožami; prostori rezervirani za prijatelje, ki so radi skupaj. Stregle so gospe, ki so urno prinašale na mize toplo in okusno hrano. Zgleda, da rad priskoči na pomoč ves upokojenski odbor, da vedno vse uspe v najlepšem redu.
Po posladku smo imeli srečelov; več obiskovalcev je prejelo zanimive dobitke. Preživeli smo lep popoldan. Prisrčna zahvala našim materam in ženam za pomoč v kuhinji, za postrežbo in vsem, ki prostovoljno pomagajo, da se mi starejši srečamo, smo zadovoljni in veseli. Najlepša hvala Mici in Pavli, ki vse to organizirata in pripravita. Enako naj gredo tudi naše zahvale in čestitke vsem drugim, ki pri tem sodelujejo.
Zares lepe so prireditve, ki družijo nas, ki imamo že »svoja leta«. To nam razveseli srce. Hvala tudi Bogu, da nam je podaril milost bogatega vernega življenja. Lahko smo ponosni, da smo bili del tragične zgodovine 20. stoletja, najbolj krvavega v zgodovini slovenstva, in smo vse to po božji milosti preživeli.
Patru Alojziju zahvala za spremstvo in blagoslov, ki nam ga je podelil ob odhodu. Po kavi smo se razšli na svoje domove že v pričakovanju naslednjega Božičnega srečanja.
