Brezjanski pogovori tokrat o Grozdetu
Cerkev na Slovenskem | 23.10.2010, 19:14 Marta Jerebič
Na Brezjah so danes pripravili že tradicionalne Brezjanske pogovore, ki so jih tokrat posvetili blaženemu Alojziju Grozdetu. Njegovo življenje so predavatelji osvetlili z različnih zornih kotov.
Zgodovinar in filozof Jože Dežman je spregovoril o času in okoliščinah mučeništva blaženega Grozdeta, beograjski nadškof Stanislav Hočevar je zbranim približal Grozdetovo zvestobo Bogu vse do smrti, postulator Igor Luzar je v luči življenja iz evharistije orisal njegovo solidarnost in dobrodelnost, prof. Anton Štrukelj pa spregovoril o Grozdetovi ljubezni do Marije.
Morali bi imeti vsaj 50 mučencev!
Jože Dežman je poudaril, da bi v Sloveniji morali imeti vsaj 50 mučencev, ki izhajajo iz časa 2. svetovne vojne. Mučenec je tisti, ki obsoja totalitarne režime ter v sebi vsebuje element, ki je nujno potreben je mirno sobivanje in to je nenasilje. Hkrati pa ga vodi mirna vest, je še poudaril Dežman.Zvestoba velikim idealom
Nadškof Hočevar je o Grozdetu spregovoril kot čudežnem pojavu, ki je izhajal iz težkih, skoraj nemogočih razmer. Ali je mogoče, da gre nezakonski sin, mladenič, ki se je prebijal skozi revščino in bil stalno preizkušan, po tako bleščeči poti mučeništva, se je vprašal nadškof Hočevar. »Specifičnost našega mučenca je prav v tem, da je bil dobesedno vzet iz skrajne bede našega stanja in povzdignjen na najvišji vrh družbene zrelosti in krščanske popolnosti: prostovoljno dati življenje za Boga in bližnje«, je dejal nadškof Hočevar. Zatem je spregovoril o njegovi človeški in duhovni poti. Poudaril je njegovo zvestobo v majhnih stvareh in nenehno iskanje Božje volje. Hkrati pa se je povsem naravno zavzemal za skupno dobro. Prav zaradi tega je bil pripravljen sprejeti tudi mučeništvo. Zanj so bili nedotakljivi zvestoba velikim idealom resnice, odrešenja vseh, osebne svetosti in svetosti življenja. Ker je bil že v zgodnjem otroštvu tako zavržen, se je s toliko ljubezni obračal na Boga in hrepenel po njem. Zato je iskal poklic, kjer bo lahko bolj služil Bogu in ljudem. Vse to ga je naredilo blaženega in ne le zadnji trenutek mučeništva, je poudaril nadškof Hočevar.Nikomur ni odklonil pomoči
Grozdetov postulator mag. Igor Luzar je pokazal, kako je svojo moč za dobrodelnost in solidarnost črpal iz evharistije. »Velikokrat so ga sošolci in prijatelji videli, da je vsak prosti trenutek izkoristil, da je šel v zavodsko kapelo in čeprav le za kratek čas pokleknil pred Evharističnega Jezusa, da je dal moči njegovi mladi duši v osvajanju srca za Cerkev«. Od tu je po besedah Luzarja izhajala njegova pozornost, človeška rahločutnost in skrb za drugega. Kmečko življenje in delo na zemlji pa so v njem prebudile bolj izostren socialni čut, je še poudaril postulator Igor Luzar. Grozde se je namreč po njegovih besedah zavedal, da smo drug za drugega odgovorni, k čemur ga je spodbujala Katoliška akcija. »Rad je sošolcem pomagal pri učenju. Včasih je s kom porabil cele popoldneve v inštrukcijski sobi in to za goli 'Bog poplačaj'. Tudi v šoli so ga sošolci nadlegovali med odmori in tudi sicer, zlepa jim ni odklonil pomoči. Na teh mestih se je dejansko kalila njegova solidarnost z drugimi«, je dejal Luzar. Tako nam Grozde po njegovih besedah ostaja zgled ne samo v ljubezni in življenju za drugega, temveč tudi v dokončnem pričevanju za Kristusa in Cerkev, celo za ceno prelite krvi.Marija – vzor čistosti in sprejemanja božje volje
Zadnji predavatelj prof. Anton Štrukelj je spregovoril o Grozdetovi ljubezni do Marije. »Rožni venec je bil med njegovimi najljubšimi molitvami. Lojze Grozde je to molitev tako vzljubil, da je v njej vedno našel tolažbo, moč in okrepčilo.« Prav Marija pa mu je bila tudi zgled, da je ponavljal njen Zgodi se. »Izrek: 'Če je taka Božja volja' mu je prišel že tako v navado, da ga je ob vsaki priložnosti uporabljal.“ V Njej je našel tudi vzor čistosti, za katero se je moral boriti z vsemi močmi. Izogibal se je skušnjavam ter se hkrati posvečal delu. »V hudih viharjih mladih let se je še bolj oklepal Boga in pri njem iskal moči za zmago«, je dejal prof. Štrukelj in navedel Grozdetove misli: »Kakšno je bilo vse moje dosedanje življenje? Koliko lepih dni je bilo? Ali ni bila večkrat lahka vest le napuh? – Moj Bog, naj spoznam sebe, naj spoznam Tebe, naj uničim sebe, naj s Tvojo roko ustvarim iz sebe Tebe ... Moja čistost? Koliko sklepov, koliko bojev, koliko porazov, kako malo zmag! Koliko želja, koliko naporov! Kako močan je satan! Koliko nedolžnih src in oči mu večkrat nevede in proti volji služi! Skoraj bi obupal. Toda ne! Znova grem v boj, da si pridobim nazaj lilijo čistosti!«
Prof. Štrukelj je izpostavil tudi Grozdetov poklica laika, ki je prišel do izraza še pred 2. koncilom, ter ga ob sklepu postavil za vzor današnjim mladim: »Grozdetovo pobožnost do Marije bi mogli na kratko označiti takole: bila je prisrčna, osebna, iskrena, predana in zlasti apostolsko goreča. Marijanska pobožnost ga je vodila k posnemanju Marijinih kreposti, zlasti vere, upanja in ljubezni«.
