So poslanci le glasovalni stroji?
Slovenija | 22.10.2010, 12:53
Minili sta dve leti od zadnjih volitev v državni zbor. Prvo polovico mandata zdajšnje sestave parlamenta je v precejšnji meri zaznamovala gospodarska kriza. A tudi če je ne bi bilo, bi bilo to obdobje precej pestro. Uresničujejo se tudi napovedi o letošnji burni jeseni v parlamentu, vsake toliko je vroče tudi pred stavbo. Nabralo se je dovolj snovi, ki kliče po komentarjih in pojasnilih izvoljenih predstavnikov ljudstva.
V studio smo povabili poslance SD-ja, SDS-a, Zaresa in SLS-a. O dozdajšnjem delu v tem mandatu sta v oddaji Pogovor o spregovorila Jože Tanko in Franc Bogovič, Sama Bevka in Francija Keka pa smo poklicali po telefonu, ker se oddaje Pogovor o nista uspela udeležiti zaradi obveznosti v državnem zboru (glasovanje na seji se je zavleklo, zato sta prišla tik pred koncem).
Pestrost dela državnega zbora v zadnjih dveh letih
V zadnjih dveh letih je bilo v državnem zboru kar nekaj razprav, ki so burile duhove: sporazum o arbitraži s Hrvaško, družinski zakonik, izbrisani … Zamenjalo se je že nekaj ministrov, za poslanci so tudi tri interpelacije in prvič v zgodovini samostojne Slovenije ustavna obtožba proti predsedniku republike. Omeniti velja tudi prvo policijsko preiskavo prostorov poslanske skupine v zgodovini modernega parlamenta in priprtje enega od poslancev ter napad na hram demokracije med študentskimi demonstracijam. Proračunski dokumenti za prihodnji dve leti, pokojninska reforma ter zakona o malem delu in RTV Slovenija, ki so te dni na mizah poslancev, so poskrbeli za burno jesen "v" in "pred" državnim zborom. Pokojninska reforma, na primer, deli celo koalicijo, na noge pa je, pričakovano, dvignila sindikate, ki svoje nestrinjanje kažejo tudi s protesti.
Nizka ocena javnosti delu parlamenta tudi posledica trenutnega položaja
Javnost delu parlamenta že nekaj časa daje zelo nizke ocene. Zadovoljstvo je, tako kaže nedavna raziskava časopisa Delo, zadnji mesec nekoliko večje, kar pa ne pomeni, da je visoka tudi ocena. Ljudje, ki so sodelovali v raziskavi Dela, so prepričani, da si poslanci zaslužijo povprečno oceno 2,62. Glede na to, da je večkrat videti prazno dvorano državnega zbora in da marsikatera seja na trenutke bolj spominja na komedijo kot resno razpravo, verjetno ni malo tistih, ki menijo, da bi morala biti ocena še nižja. Poslanec SD-ja Bevk je prepričan, da je javnost že vse od osamosvojitve precej kritična do dela parlamenta. "V zadnjem času morda malo bolj, tudi zaradi tega, ker sprejemamo ukrepe za blažitev gospodarske, finančne in socialne krize, ki seveda niso zelo popularni, saj marsikdaj odrežejo kak privilegij. Vendar smo v takšni situaciji, da je treba ukrepati." Tudi poslanec SDS-a Tanko pravi, da državni zbor nikoli v zgodovini ni imel visoke ocene javnosti. Kot je pojasnil v oddaji Pogovor o, poslanci stališča branijo na različne načine, pri čemer so nekateri boljši, nekateri slabši retoriki. Ob tem je dodal, da včasih obravnavajo težke teme in da "javnost tega ne spremlja le skozi očala nastopov ampak tudi skozi očala neposrednih učinkov zakonov, ki jih sprejemamo v državnem zboru". Dva razloga za nizko oceno dela parlamenta vidi poslanec Zaresa Kek. "Eden je splošno stanje tako v svetu kot v Sloveniji, drugo je pa dejstvo, da politiki le stežka namenimo dobro besedo drug drugemu," je dejal, a priznal, da je slabo mnenje o delu parlamenta velikokrat upravičeno. Podobno meni tudi poslanec SLS-a Bogovič. Ocenjuje, da je v državnem zboru vse preveč ideoloških razprav in premalo vsebinskih. "Zelo zanimivo je, da se pri vsebinskih točkah poslanci bistveno manj oglašamo, pri nekaterih pa je včasih razprava po dolgem in počez." Tudi Bogovič je poudaril, da so ta trenutek razmere v družbi zelo težke in da marsikdo, ki že tako težko živi, zelo težko še spremlja na prvi pogled neproduktivne in nekonstruktivne debate.
O očitku, da so poslanci glasovalni stroji svojih strank …
Bevk pravi, da to ne drži, kar se je po njegovem pokazalo pri zadnjem glasovanju o pokojninski reformi, ko sta bila proti tudi poslanca SD-ja. Ampak reforma je prestala prvo obravnavo, čeprav so na pomanjkanje socialnega dialoga pri njeni pripravi in tudi na preostra prehodna obdobja ob opozicijskih opozarjali tudi številni koalicijski poslanci. "Potrebno je vedeti tudi to, da vladno koalicijo pri sprejemanju zakonov zavezuje v nekem smislu tudi koalicijska pogodba, ki jo je treba v največji meri uresničevati," je poudaril poslanec SD-ja. Kek je medtem pojasnil, da v pripravah na sprejemanje zakonov velikokrat potekajo usklajevanja, poslanci lahko takrat dajejo predloge in pripombe, mnogokrat so upoštevani. "Je pa res, da predlogi koalicijskih poslancev," je dodal. Bogovič pa je prepričan, "da je v slovenski parlamentarni demokraciji prišlo do deviacije v tej smeri, da se praktično vsa politika ali pa velika večina politike določi v okviru vlade ali še ožje, v okviru nekaj vodilnih ljudi iz koalicijskih strank".
Tanko se je ob tem vprašal ali imajo v njegovi poslanski skupini, ki ima strokovni svet, v katerem so tudi nekdanji ministri, res tako slabe predloge, da ni mogoče sprejeti niti enega. "Mislim, da gre za neko a priori odločitev zdajšnje koalicije, da generalno zavrača rešitve, ne glede na to, kaj prinaša, in glasuje proti," je dodal. Tudi poslanec SLS-a ima občutek, da parlamenta včasih sploh ne potrebujemo. "V parlamentu bi se morali slišati argumenti in na osnovi argumentov bi morali priti do zaključkov. Mislim, da smo v slepi ulici," je še povedal. Kek se strinja, da opozicija težko pride s svojimi predlogi čez predloge koalicije, "je pa način, da mogoče že prej, preden gre neka stvar v javno obravnavo v državni zbor, tam se gotovo ne bo veliko spremenilo, da se že prej o tem poskušajo z nekom pogovoriti, predlagati".
Nacionalni projekti, pri katerih bi poslanci morali biti enotni, so …
"Arbitražni sporazum to zagotovo ni. Družinski zakonik to zagotovo ne bo. Kar se tiče izbrisanih, težko. Pokojninska reforma je že vsebinsko slabo zastavljena in tudi način, kako se je je vlada lotila, je po našem mnenju zgrešen, tako da bomo tudi tu težko prišli do rešitev. Ne vidim veliko možnosti, da bi karkoli pozitivnega lahko naredili pri proračunskih dokumentih. V teh temeljnih zadevah, ki so usodno povezane s prihodnostjo države, težko najdemo skupno stališče," je prepričan Tanko. Tudi Bevk je omenil neenotnost pri odločanju o sporazumu o arbitraži s Hrvaško. V prihodnosti pa bi po njegovem kazalo stopiti skupaj pri projektih, kot so resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, predsedovanje Evropski uniji, ko bo prišlo na vrsto, in projekt evropske prestolnica kulture. Bogovič meni, da se je v zadnjih dveh letih enotnost v parlamentu pokazala pri nekaterih socialnih ukrepih, narobe zastavljeno pa vidi proračunsko politiko. Kek pa je dejal, da "pogledi, kako rešiti določene stvari, nikoli ne bodo enotni. Je pa res, da se vse preveč dela na razlikovanju, namesto na poenotenju". Upanje po njegovih besedah predstavljajo nove generacije politikov, ki niso odvisni od razprtij, ki so se nabrale med in po drugi svetovni vojni.
