Utopičnost vladnih proračunskih predpostavk
Slovenija | 15.10.2010, 09:48
Kot je znano je vlada v začetku tedna državnemu zboru predstavila predlog proračuna za prihodnji dve leti. Ta je bil še pred predstavitvijo deležen številnih kritik. Nanašale so se predvsem na zastavljeno prihodkovno stran in sicer na prihodke iz naslova pravnih oseb ter načrtovani milijardi virov. Te naj bi vlada dobila iz evropskih skladov. Kritike so se nanašale tudi na oceno, da bo vlada do leta 2013 skoraj razpolovila trenutni proračunski primanjkljaj in ga znova spravila v okvir maastrichtskih kriterijev. O vladnem proračunu smo se pogovarjali z ekonomistom Bernardom Brščičem.
Nerealne napovedi vlade
Brščič za naš radio ocenjuje, da vladna napoved o vrnitvi proračunskega primanjkljaja na 3,6 odstotka ni realna. „Tehnično smo se sicer izvili iz recesije, a ob 8,3-odstotka nižjem BDP-ju, kot je bil v letu 2008, so te napovedi popolnoma neosnovane, zlasti v luči pričakovanj, da bo ekspanzija, ki jo lahko opazimo v nemškem gospodarstvu, potegnila Slovenijo iz tega nezavidljivega položaja. To se ni uresničilo. Slovenija še vedno doživlja svojo veliko depresijo in ta optimizem, ki je osnova priprave proračuna nekako ni skladen z realnostjo.“
Ekonomska utopija osmih odstotkov
Vlada pričakuje, da se bodo davčni prilivi povečali za osem odstotkov. To pa je glede na skoraj ničelno gospodarsko rast in pešajočo potrošnjo težko pričakovati. „Gre za ekonomsko utopijo. Ob podmeni, da gospodarstvo ne bo raslo in zavezi da se davki vendarle ne bi zviševali, je utopično pričakovati dobrih osem odstotkov več prihodkov.“ Brščič je opozoril, da iz naslova davka od dohodka pravnih oseb ne gre pričakovati več, ampak kvečjemu manj. Zaradi pešajoče potrošnje si, tako Brščič, ne moremo obetati DDV-ja, prav tako pa opozarja na nov val nezaposlenih, kar pomeni, da tudi dohodnina ne bo močneje prispevala v proračun. „Resnično ne razumem tega optimizma vlade pri načrtovanju proračunskega dokumenta,“ pravi Brščič.
Rešitev: Radikalno znižanje javne porabe
Naš sogovornik vidi edino rešitev v radikalnem znižanjem javne porabe, ki bi morala vključevati tudi znižanje plač. „V luči razbrzdane fiskalne politike, ki jo zaznavamo v zadnjih dveh letih to ne gre pričakovati.“ Brščič meni, da politične volje za omejevanje javne porabe ni. „Obeta se nam zelo mračna prihodnost z visokimi proračunskimi primanjkljaji, z eksponentno rastjo javnega dolga in ob taki trajektoriji so obeti za slovensko prihodnost resnično mrakobni,“ zaključuje Brščič.
