Za dosego sprememb pripravljen žrtvovati življenje
| 27.10.2010, 15:13
"Žarek upanja za številne novinarje in aktiviste, ki so trenutno v zaporu." Tako so Guillerma Farinasa opisali poslanci Evropskega parlamenta, ki so menili, da si zasluži letošnjo nagrado Saharova za svobodo misli. Kandidatov za visoko priznanje je bilo več, a vodje političnih skupin v edini neposredno izvoljeni ustanovi Evropske unije so odločile, da bo šlo v roke kubanskemu oporečniku.
Evropski parlament podeljuje nagrado Saharova od leta 1988 posameznikom ali združenjem, ki so pomembno prispevali k varovanju človekovih pravic v svoji državi ali po svetu. Gre torej za posebno priznanje tistim, ki se borijo proti nestrpnosti, fanatizmu in zatiranju ter po zgledu Nobelovega nagrajenca za mir Andreja Saharova dokazujejo, koliko poguma je potrebnega za zagovarjanje človekovih pravic in svobodnega izražanja.
Gladovna stavka orodje političnega boja
"Guillermo Farinas je bil za dosego sprememb na Kubi pripravljen žrtvovati in tvegati svoje zdravje in življenje," je ob razglasitvi imena letošnjega prejemnika priznanja povedal predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek. Doktor psihologije in neodvisni novinar je namreč v zadnjih letih na napake kubanskega režima opozoril z več kot 20-imi gladovnimi stavkami. Te so postale njegovo orodje političnega boja, saj je zagovornik nenasilnih protestov.
"Kdor pozna kubanski režim, razume, da postanejo napadi na oporečnika, ki ga opazi javnost, še bolj krvavi, celo nečloveški," je povedal Farinas za britanski BBC. A kljub temu se ne boji še naprej mirno prizadevati za spremembe na otoku. "Bojim se le tega, da bom razočaral Kubance in da boj za demokracijo na Kubi ne bo uspešen," je dodal.
Farinas več kot 11 let v zaporu
Svojo politično pot je Farinas začel kot zagovornik kubanske revolucije. Njegov oče se je leta 1965 v Kongu med drugim boril skupaj z marksističnim revolucionarjem Che Guevaro, ki je želel na afriški celini širiti svoje ideje. A čeprav je tudi sam začel kot vojak, se je že zelo zgodaj umaknil vplivu kubanskega vodstva. Konec 80. let prejšnjega stoletja se je odrekel članstvu v komunistični partiji in se pridružil opoziciji ter bil od takrat tarča številnih sodnih postopkov in obtožb. Več kot 11 let je preživel v zaporu.
Omenimo še enkrat njegov nenasilni boj za demokracijo, svobodo misli in izražanja na Kubi ter konec diktatorstva. Da bi obveščal svet o usodi političnih zapornikov v svoji državi, je ustanovil neodvisno tiskovno agencijo, ki pa ne obstaja več. Ena njegovih odmevnejših gladovnih stavk je bila tista leta 2006 proti spletni cenzuri. Takrat se je zavzel tudi za dostop do spleta za vsakogar, zato mu je nagrado podelila organizacija Poročevalci brez meja.
Simbol boja proti ujetništvu političnih zapornikov
Farinas je svojo zadnjo gladovno stavko končal v začetku letošnjega julija, in to po 135-ih dneh. Za kaj je šlo? Želel je doseči izpustitev bolnih političnih zapornikov. Stavkati je začel konec februarja, nekaj dni po tem, ko je zaradi gladovne stavke umrl zaprti oporečnik Orlando Zapata. Blizu smrti je bil tudi Farinas, a je stavko končal, ko so oblasti v Havani ob posredovanju katoliške Cerkve izpustile 52 političnih zapornikov.
Evropski poslanci so v obrazložitvi nominacije za nagrado Saharova med drugim zapisali, da je kubanski oporečnik kot podpornik nenasilja in nekdo, ki si je drznil nasprotovati Castrovi vladi, simbol boja proti ujetništvu političnih nasprotnikov. Po ocenah neuradne kubanske organizacije za človekove pravice jih je na otoku vsaj sto, kar komunistične oblasti uradno zanikajo. Vztrajajo pri trditvah, da so v zaporih zgolj navadni zločinci in agenti sovražno nastrojenih tujih vlad. "Kubanska vlada se zaveda, da mora zato, da si pridobi naklonjenost Evropske unije, potegniti vidne poteze," sicer meni Farinas in dodaja, da so politični zaporniki na otoku za komunistične oblasti sredstvo za različne kupčije s civiliziranim svetom. "Smo sužnji, ki jih lahko prodajajo, kadar želijo," pravi.
Oseminštiridesetletni oporečnik je postal že tretji Kubanec, ki je dobil nagrado Saharova. Leta 2002 so jo podelili disidentu Oswaldu Payi, leta 2005 pa skupini žena zaprtih Kubancev, ki so si nadele ime Dame v belem. Te svoje nagrade niso smele prevzeti, saj jim kubanske oblasti niso dovolile odpotovati v Strasbourg. Podobno se lahko zgodi tudi letos, čeprav si Buzek želi na slovesnosti 15. decembra nagrado izročiti Farinasu osebno. Kot je dejal: "To bi bil izjemen trenutek za Evropski parlament in za vse kubanske zapornike vesti."
