Letošnja Nobelova nagrada za mir priznanje in opozorilo
| 13.10.2010, 16:47
Pisec, literarni kritik, predvsem pa borec za človekove pravice in demokracijo ter nadloga kitajske komunistične partije. Tako bi lahko na kratko opisali letošnjega dobitnika Nobelove nagrade za mir Liuja Šjaoboja.
54-letni zaprti kitajski oporečnik je bil eden od favoritov za visoko priznanje, ki ga Peking sicer ni želel, a je to verjetno pričakoval. Odziv zato ni presenetil. Ko je nekdanji norveški premier in zdajšnji predsednik Nobelovega odbora v Oslu, Thorbjoern Jagland, izrekal ime nagrajenca, so bile na Kitajskem blokirane tuje televizijske postaje.
Jagland: Gre za "kontroverzno izbiro"
V obrazložitvi izbire letošnjega nobelovca je omenjen Liujev dolg in nenasilen boj za temeljne človekove pravice na Kitajskem ter da odbor od nekdaj poudarja močno vez med človekovimi pravicami in mirom. Jagland je že nekaj ur pred objavo imena dejal, da je zanj osebno pravi zmagovalec postal jasen že zelo zgodaj v postopku. Da gre za "kontroverzno izbiro", je napovedal in dodal: "Vse boste razumeli, ko boste slišali ime."
Ni se motil. Medtem ko številne države in mednarodne organizacije priznavajo, da gre za pravo in tudi pogumno odločitev odbora, jo azijska velesila razume kot največjo žalitev, čeprav bi bila lahko že tretjič ponosna. Pred Liujem sta bila kitajska nobelovca dalajlama, ki je leta 1989 prav tako dobil nagrado za mir, in Gao Šingjiang, ki je leta 2000 dobil nagrado za književnost. Peking je obakrat nasprotoval. Očitek? Politizacija. Tudi tokrat je ogorčenje kitajskih oblasti veliko - zunanje ministrstvo je odločitev odbora v Oslu obsodilo, celo označilo za "obscenost". V izjavi za javnost je zapisalo, da je Liu kriminalec, ki je zaprt zaradi kršenja kitajske zakonodaje, in poudarilo, da podelitev nagrade njemu ni v skladu z Nobelovim ciljem. Norveška se brani. Trdi, da je odbor, ki odloča o nagrajencu, popolnoma neodvisen, člane pa izberejo poslanci med nekdanjimi politiki.
Odbor v Oslu: Kitajska naj prevzame odgovornost
Roko na srce, marsikdo v letošnjem izboru vidi nadaljevanje valutne vojne med dolarjem in evrom na eni in kitajskim juanom na drugi strani. A v obrazložitvi nagrade jasno piše, da je Kitajska v zadnjih desetletjih dosegla gospodarski napredek, kakršnega v zgodovini skoraj ni mogoče najti, in da je država zdaj drugo največje gospodarstvo na svetu. Zato mora prevzeti večjo odgovornost, saj krši kar nekaj mednarodnih sporazumov in tudi svojih ukrepov, ki se nanašajo na politične pravice. Liu, ki je po mnenju norveškega odbora za Nobelovo nagrado simbol boja za temeljne človekove pravice na Kitajskem, čeprav njegovo ime tam pozna le redko kdo, morda ga celo ne smejo poznati, je potemtakem nekakšna logična izbira.
Liu nagrado posvetil žrtvam dogodkov iz leta 1989
Nekdanji profesor književnosti je bil rojen leta 1955 v kraju Čangčun na severovzhodu azijske velesile. Tam je končal fakulteto in nato doktoriral na pekinški univerzi. Na univerzi Columbia, na Havajih in v Oslu je bil gostujoči profesor. Viden član kitajske intelektualne javnosti je postal leta 1989, ko je branil študente, ki so protestirali na trgu Nebeškega miru. Bil je tudi posrednik v njihovih pogajanjih z vojsko in je zahteval preiskavo krvavega zatrtja upora. Po tem dogodku je izgubil službo na pekinški univerzi. Z zaporno kaznijo so mu sprva prizanesli, a pozneje je nekaj let preživel v različnih oblikah zapora, med drugim zaradi politično občutljivih člankov, ki jih je objavil na internetu, še več časa je bil v hišnem priporu oziroma pod policijskim nadzorom. A to ga ni ustavilo. Vseskozi je bil kritičen do kitajskih oblasti, kritiko pa je še stopnjeval v času pred olimpijskimi igrami v Pekingu leta 2008. Opozarjal je, da je kitajska vlada prelomila dane obljube, in zavračal optimizem številnih zahodnih politikov, da bodo igre prispevale k demokratizaciji Kitajske. S somišljeniki - kitajskimi aktivisti in intelektualci - je napisal manifest Listina 08. Ta je po vzoru češke Listine 77, ki je vodila do žametne revolucije in padca komunizma na Češkoslovaškem, pozvala k svobodi govora in večstrankarskim volitvam na Kitajskem. V njej še piše, da demokratizacije kitajske politike ni več mogoče odlagati. Le nekaj dni pred izdajo listine decembra 2008 so Liuja aretirali. Obtožili so ga poskusa prevrata, obsojen je bil na enajst let zapora. Da je Nobelov nagrajenec za mir, je tako zvedel v celici, ki meri 30 kvadratnih metrov, in jo deli s petimi zaporniki. Njegova žena je povedala, da je ob tej novici zajokal, nagrado pa posvetil vsem pogumnim, ki so svoje življenje izgubili na trgu Nebeškega miru leta 1989.
Letošnja Nobelova nagrada za mir ni le priznanje Liuju, ampak tudi resno opozorilo Kitajski. Skupaj z Listino 08, zaradi katere nagrajenec sedi, pa opozarja tudi Zahod. Evropa in Združene države Amerike namreč v azijski velesili trenutno vidijo le eno od rešitev nakopičenih gospodarskih težav. A spoznati morajo, da je Kitajska brez spoštovanja človekovega dostojanstva kljub svojemu gospodarskemu razvoju obsojena na neuspeh. Če ne bo sprememb, se tudi Zahod ne bo izognil takšni usodi.
