Je Venezuela na zadnjih volitvah dokazala demokratično zrelost?
| 06.10.2010, 17:40
Potem ko je bila v Venezueli zadnjih pet let narodna skupščina v rokah predsednika Huga Chaveza, bo prihodnjih pet let njegov vpliv v parlamentu nekoliko manjši. Njegova Združena socialistična stranka Venezuela, ki je sicer zmagala na volitvah konec meseca, ni dobila dvotretjinske večine. To pomeni, da bo zelo otežena izvedba glavnih reform oziroma onemogočeno sprejemanje zakonov, s katerimi Chavez gradi svoj model socialistične države.
Parlamentarne volitve leta 2005 je opozicija bojkotirala, ker ni zaupala novemu elektronskemu načinu glasovanja. Tokrat se je odločila za drugačen pristop. Več deset strank se je združilo v koalicijo Miza demokratične enotnosti, kar se jim je, kot kaže, obrestovalo. Razdelile so si namreč 59 mest v 165-članskem parlamentu in tako presegle prag 55-ih sedežev, ki bi predsednikovi stranki zagotovili dvetretjinsko večino. Združena socialistična stranka Venezuela bo imela 90 poslancev, še 16 mest bodo zasedle manjše stranke.
Po volitvah eksplozija veselja in zadovoljstva
Volilna udeležba je bila 66-odstotna. Čeprav so uporabljali samodejni volilni sistem, se je štetje glasov močno zavleklo, domnevno zaradi tesnih izidov na številnih voliščih. Pozna objava izidov se je zdela nenavadna številnim venezuelskim volivcem. Ozračje po volitvah je za nemško oddajo radia Vatikan opisal nadškof iz Cora, Robert Lückert."Eksplozija veselja in zadovoljstva! Venezuela je na teh volitvah dokazala večjo demokratično zrelost. Večjih nevšečnosti ni bilo. Razpoloženje med volivci je bilo prisrčno in optimistično, ni bilo zaznati nikakršnih trenj in sistem je deloval. Do škandala je prišlo šele pozneje. Precej dolgo je trajalo, da so razglasili izide. Glede na to, da je bilo vse vodeno elektronsko, bi morali to storiti v nekaj minutah."
Chavez - veliki poraženec volitev
Chavez je želel, da bi njegova stranka, potem ko je opozicija napovedala, da bo sodelovala, na volitvah zbrala dve tretjini glasov, da bi lahko ključne zakone sprejemala brez posvetovanja z opozicijo in da bi lahko sama opravila ključna imenovanja v državi. A ni mu uspelo. "V tem trenutku je veliki poraženec predsednik države, ki je napel vse sile, da bi ‘prodal’ svoje kandidate in volitve spremenil v plebiscit o sebi. V mojem mestu Coro so se pred volitvami čez noč povsod pojavili plakati z njegovo sliko in pozivom na volitve. Izgledalo je, kot da bomo izbirali predsednika države in ne poslancev. Kljub temu, da jih ima Chavezova stranka 90, je veliki poraženec, saj je težil k absolutni večini, ki pa je ni dobil," je izid komentiral nadškof Lückert. Kot še pravi, daje upanje Cerkvi, ki ima s samovoljnim Chavezom precej težav. Mnogi dostojanstveniki namreč njegovo tako imenovano bolivarsko revolucijo vidijo kot postopen zdrs v diktaturo.
Provokacij še ni konec
"Najpomembnejše je, da venezuelski parlament zdaj nima ene same barve, ni podrejen. Zdaj je zares demokratičen parlament, v katerem bodo v prihodnje sprejemali zakone v blagor vseh Venezuelcev, ne le v blagor ene politične smeri," je prepričan nadškof Lückert. Še pred kratkim je parlament na Chavezov ukaz klical na zagovor nadškofa iz Caracasa, kardinala Jorgeja Savina, ki naj bi žalil predsednika države. Kardinal je sicer le kritiziral komunizem in ukinitev številnih opozicijskih medijev v Venezueli ter pozval vlado, naj spoštuje demokratične temeljne pravice, ki so zapisane v ustavi. Chavez pa ga je označil za ničvrednega. Chavezovim provokacijam se tudi v bližnji prihodnosti ne bo mogoče izogniti, saj ima še vedno velik vpliv. A nadškof Lückert je optimističen. "Najpomembnejše je to: volitve so pokazale, da Chavez, čeravno trdi nasprotno, ne predstavlja večine. V tem trenutku Chavez ni večina. Tudi če je njegova stranka pristala na močnih 30 odstotkih - velika večina ni Chavez! Opozicija je dobila več glasov, čeprav ima zaradi nekaj posebnosti volilnega sistema razmeroma manj poslancev. Drugič: Venezuelci so tokrat lahko zaupali v volilni sistem, ki je deloval, čeprav počasi. In tretjič: zdaj raste tudi napetost za volitve leta 2012." Takrat bodo Venezuelci izbirali predsednika države. Chavez, ki iz palače Miraflores vlada državi že od leta 1999, ne skriva, da se želi še enkrat podati v boj za predsedniški položaj. Zadnje parlamentarne volitve so bile tako zanj pomemben preizkus priljubljenosti. Raziskave javnega mnenja v Venezueli kažejo, da je še vedno najbolj priljubljen politik, a se je njegova priljubljenost v zadnjih dveh letih precej zmanjšala. Prav lahko se zgodi, da bodo Chavezovi ljudje na najrazličnejše načine skušali volitve obrniti njemu v prid.
Škofje so sicer že zdaj opogumljali volivce, naj se ne pustijo zastraševati. "Ne bojte se! To je bil poziv Cerkve. Kajti ljudi so zastraševali, predvsem javne uslužbence. Tem smo morali zabičati, da bo njihov glas zares ostal tajen," je povedal nadškof Lückert.
Nadškof Lückert: Opoziciija naj pokaže enotnost
Še nekaj besed o opoziciji, ki je bila do zdaj v precejšnji meri Chavezova najboljša zaveznica. Zakaj zaveznica? Sestavljajo jo namreč različne skupine z deloma popolnoma nasprotujočimi si programi. Zdaj so, kot že omenjeno v začetku, združene v koalicijo Miza demokratične enotnosti. Ali gre le za ime in predvolilno povezovanje ali bodo enotne tudi sicer, bodo lahko dokazale januarja, ko se bo sešel nov parlament. "Prosim in upam, da bo enotnost opozicije, ki bi jo lahko dosegla zdaj, vzdržala do leta 2012. Opozicija mora spoznati, da se je država pod Chavezom spremenila. Če torej resnično želi braniti demokracijo in ustavo, bo lahko to storila le, če bo branila enotnost," je jasen nadškof Lückert.
Cerkev tudi želi, da opozicija ne bi le sanjala o času po Chavezu, temveč tudi sama konkretno pripomogla k temu, da bi Venezuela obvladala težave, s katerimi se vse pogosteje sooča: naraščanje kriminala, slabo delovanje javne uprave in visoka inflacija. Številni opazovalci trdijo, da država drvi po poti neuspeha. Ali bo to lahko prekinila, bo odvisno od vseh, ki sooblikujejo njeno oblast.
