Pri Mariji na Svetih Višarjah

| 08.09.2010, 06:40

Na Svetih Višarjah najdemo svet v miniaturi. Letošnje leto prihaja še več romarjev, saj mineva 650 let romarske poti. Kot je povedal rektor svetišča in župnik v Žabnicah, mons. Dionizij Mateucig, je do zdaj v cerkvi maševalo več kot 630 duhovnikov, prišlo pa je tudi več romarjev kot običajno. Večji obisk pričakujejo tudi septembra.

13.00 – Jubilejno leto se bo sklenilo pri papežu

Jubilejno leto se bo sklenilo 3. oktobra s slovesno sveto mašo, ki jo bo daroval videmski pomožni škof. Takrat bo tudi procesija z Marijinim kipom. Posebnost jubilejnega leta pa bo, da bo Marijin kip v novembru poromal v Vatikan k papežu Benediktu XVI.

Kot je še povedal mons. Mateucig, so za geslo jubilejnega leta izbrali besede Romarji z Marijo, da prinesemo Kristusa ljudem. S tem so želeli po njegovih besedah podčrtati, da se Kristusa, ki se na Višarjah ponuja in ga ljudje tu sprejmejo, ponese v svet in po svetu, kot dar božjega življenja in upanja v prihodnost.

11.00 - Sveta maša na Marijin rojstni dan

Osrednji dogodek Malega šmarna na Svetih Višarjah je bila sveta maša. Somaševanje je vodil ter pridigal štandreški župnik in kaplan na Svetih Višarjah, Karel Bolčina, somaševala sta glavni urednik našega radia Franci Trstenjak in župnik iz Drulovke pri Kranju, Ciril Plešec. Pri maši so sodelovali radijski sodelavci, petje je bilo ljudsko. Pri maši se je v deževnem vremenu zbralo približno 300 romarjev. Štandreški župnik in kaplan na Svetih Višarjah, Karel Bolčina, je med drugim v pridigi povedal:

„Naši predniki so Marijino življenje čutili tako blizu in so si ga osvojili do take mere, da so tudi sami radi in velikokrat odhajali v hribe, kjer bi srečali Gospoda, kakor ga je nekoč srečala Elizabeta ob Marijinem obisku. In prav na gorskih kucljih so zgradili božje templje, kraje bivanja našega gospoda in kraje priložnosti za srečanja z njim. Komu so te templje najraje posvečali? Tisti, ki je bila tudi sama tempelj, zibelka in varuhinja Božjega Deteta. Pred 650 leti so tudi prebivalci kanalske doline in Južne Koroške na Marijino znamenje, kakor pravi zgodba o pastirju, odšli na hribovje, ne na Judovem, ampak v Julijcih. Tu, na Svetih Višarjah so ji postavili dom, da bi Kristus nadaljeval svoje bivanje v njej in ona med nami.“

10.45 – Višarje odkrivajo tudi mladi

S Svetimi Višarjami je nedvomno povezan Lambert Ehrlich, domačin iz Žabnic. V preroški pridigi, ki jo je imel na Višarjah leta 1933, je med drugim dejal: „Namesto mejnika so postavili na ta otok med tremi narodi cerkev. To je edini mejnik v Evropi, ki narodov ne loči, marveč jih združuje.“ Po Lambertu Ehrlichu je poimenovan tudi romarski dom, ki ga je obnovljenega pred dvema letoma blagoslovil koprski škof Metod Pirih.

V Ehrlihov dom v zadnjem času radi prihajajo tudi mladi. Tako bo ta konec tedna tu potekalo že šesto višarsko srečanje mladih. V organizaciji Rafaelove družbe prihajajo mladi z vsega sveta in odkrivajo pomen slovenstva v današnjem času. Več o tem je v program povedala Urška Makovec iz Rafaelove družbe.

 

10.15 – Več kot 100 tisoč romarjev letno

Svete Višarje so božja pot treh narodov, sem prihajajo romarji z vsega sveta. Zjutraj sem v romarski knjigi v cerkvi videl, da so bili včeraj na gori rojaki iz Adelaide v Avstraliji in Ohia v ZDA, pa iz številnih krajev v Sloveniji in zamejstvu.

Romarska sezona traja od prve nedelje v juniju do prve nedelje v oktobru. Po znanih podatkih je vseh romarjev več kot sto tisoč na leto. Med najbolj obiskanimi romanji je romanje treh Slovenij – matične, zamejske in zdomske. Več o njegovem pomenu nekdaj in danes je povedal mons. Janez Pucelj, vodja slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi.

Na goro so peš prišli tudi naši sodelavci, ki so za pot potrebovali uro in pol, čeprav je na kažipotih zapisana ura več. Vsi imajo prijetne občutke in so svoje romarske vtise delili tudi z našimi poslušalci.

9.40 – Pomemben pečat je pustil Tone Kralj

Sedanja cerkev na Svetih Višarjah je precej podobna prvotni. Ima obliko latinskega križa, dolga je 23 metrov, s stranskima kapelama, ki so ju dozidali zaradi velikega števila romarjev, ter široka 17 metrov. Vsako obdobje je pustilo v cerkvi svoj pečat.

Baročno obliko je v cerkvi ohranil edino južni stranski potral, v novi veliki oltar v prezbiteriju pa so vdelali vse, kar je bilo uporabnega. Načrt za nišo za Marijin kip je izdelal arhitekt Della Mea, notranjost je obložena z modrim mozaikom. Močan pečat je s poslikavo v cerkvi pustil akademski slikar Tone Kralj. Leta 1930 je narisal prizore iz Marijinega življenja, na stenah obeh stranskih ladij pa je naslikal legendo o nastanku višarske božje poti. Tudi križev pot je Kraljevo delo. Več o tem nam je povedala umetnostna zgodovinarka Verena Koršič Zorn.

Naši sodelavci, ki so se na goro podali peš, so že prispeli na vrh. Prihajajo tudi tisti, ki so izbrali kabinsko žičnico. Vsi se pripravljajo s sveto mašo, ki bo ob 11h.

8.15 - Mineva 650 let …

Zgodovina Svetih Višarij sega v leto 1360, ko je pastir na gori našel ovce, ki so klečale pred Marijinim kipom. Odnesel ga je v dolino župniku, a je čudežno prišel nazaj. To se je trikrat ponovilo in to je bilo božje znamenje, da so na tistem kraju zgradili kapelo. Imela je obliko cerkve. Kasneje so jo povečevali in leta 1645 posvetili. Doživljala je burno zgodovino, kot tudi kraji pod goro.

Zanimivo zgodovino ima tudi Marijin kip. Večkrat je moral romati in se umakniti zaradi grozečih nevarnosti. Med drugim je bil tudi v Beljaku, Dravogradu in Mariboru. Kip je v jubilejnem letu vzet iz glavnega oltarja in je na voljo za češčenje v prezbiteriju. Vsako leto ga jeseni odnesejo v dolino, kjer prezimi do pomladi, ko ga znova prinesejo na goro. Pri teh romanjih je vedno v varnem zavetju prostovoljnih gasilcev.

Nekaj posebnega pa se bo zgodilo 11. novembra letos. Kip bo namreč poromal v Vatikan in pred njim bo molil papež Benedikt XVI. To bo dalo posebno piko na i letošnjemu jubilejnemu letu, je še povedal naš prvi sogovornik, župnik v Štandrežu pri Gorici in kaplan na Svetih Višarjah, Karel Bolčina.

 

Drugi dan našega letošnjega "šmarnega" romanja smo začeli z vzponom iz Žabnic na Svete Višarje, v priljubljeno romarsko svetišče Višarske Marije na stičišču treh kultur: slovanske, romanske in germanske. Spomini na včerajšnji prvi del naše kolesarske romarske poti so še zelo živi. Pred nami pa je današnji mali šmaren, ki ga bomo skupaj z vami, tako s tistimi, ki se nam boste pridružili, kot tudi z vsemi, ki boste v duhu in s pomočjo radijskih valov povezani z nami, praznovali tu zgoraj.

„Strma gre pot skozi sence rosnih gozdov,
ko je potihnil hrup živih stvari
in je onstran dolin ostala zatohla ravan....“
Vinko Beličič: Na Svete Višarje

Nekateri imenujejo Višarje ali Svete Višarje, kakor jim Slovenci raje pravimo, božjo pot treh narodov – Slovencev, Italijanov in Nemcev. Do nastanka brezjanske božje poti so bile Višarje osrednja slovenska božja pot. Sodijo med najvišje ležeče božje poti. Na 1800 metrov visoki planini, v zavetju gorskih vrhov Mangrta, Nabojsa, Viša in Montaža si je leta 1360 Mati božja izbrala kraj, kjer hoče sprejemati prošnje svojih častilcev.

Staro izročilo pripoveduje, da je neki pastir iz Žabnic iskal izgubljene ovce. Našel jih je na vrhu Višarij, kako klečijo pred brinovim grmom. Začuden pastir je pod razgrnjenim grmom našel lesen kipec Marije z Jezusom. Odnesel ga je v dolino v Žabnice tamkajšnjemu župniku. Kip je tam izginil in našli so ga spet na Višarjah. Tudi naslednji dan se je ponovila ista zgodba. Ko se je to trikrat ponovilo, so spoznali, da hoče naša ljuba Gospa ostati na planini. Oglejski patriarh, ki ga je žabniški župnik obvestil o dogodku, je naročil, naj na kraju, kjer so našli kip, sezidajo kapelico.

Tihota na planini in veličastni pogledi na strme skalnate gore, ki obkrožajo dolino Zajezera, povzdiguje duha k Bogu, da se telo in duša prenovljena vračata v dolino.
Iz knjige Jože Dolenc: Slovenski romar

Vabljeni tudi prebiranju utrinkov prvega dne letošnjega Romanja od Marije k Mariji!