Vodna ujma minuli konec tedna ohromila dobršen del Slovenije

Slovenija | 19.09.2010, 21:44

Slovenijo je v minulih dneh prizadela ena najhujših povodnji v zadnjih letih. Vodna ujma je prizadela dobršen del države, najhuje pa je bilo v osrednji Sloveniji, na Celjskem, Primorskem ter v Zasavju. S posledicami povodnji se je borilo 3000 reševalcev. Premier Borut Pahor je obljubil pomoč prizadetim. Zlasti na JV Slovenije nevarnost še ni mimo.

Meteorologi so že nekaj dni pred petkom, ko je po vsej državi pričelo močno deževati, opozarjali na povodenj, ki bi utegnila imeti podobne posledice, kot jih je povzročila ujma natanko pred tremi leti v Železnikih.

Črni scenarij se je začel uresničevati že v petek sredi dneva. V Ljubljani je zalilo podhode pod železnico, reke pa so ponekod na Gorenjskem, Celjskem in v Savinjski dolini že prestopile bregove. Najhuje pa je bilo v petek v Zagorju, kjer je del kraja ostal brez vode, nekaj družin so morali izseliti, poplavilo pa je celo nekatere tovarne.

Vse to se je dogajalo še pred predvidenim prvim valom izjemno močnih padavin, ki je sledil v noči na soboto. Prvo obilno jesensko deževje je namreč številne težave povzročilo po večjem delu Slovenije. Voda, ki je prestopila bregove rek in potokov, je poplavila polja, ceste, ulice in objekte, sprožili pa so se tudi številni plazovi. Preventivno so začeli odklapljati elektriko, ponekod je zmanjkalo pitne vode. Na delo se je podalo okoli 2200 gasilcev.

Kje je bilo najhuje?

V soboto je bilo najhuje v osrednji Sloveniji, Celju, Laškem, Ajdovščini in Žireh. V Ljubljani so med drugim poplavile Ljubljanica in Gradaščica, kanal Mali Graben in Glinščica. Poplavilo je velik del Vrhovcev, Viča pri Rožni dolini, Dolgega Mostu, Kozarij in del Barja. Zaradi poplav so zaprli več ulic in cest, na delo pa so se podali pripadniki civilne zaščite, ki so Ljubljančanom pomagali pri prečrpavanju vode iz zalitih kleti. Zaradi poplav je Elektro Ljubljana okoli 3000 odjemalcem prekinil dobavo električne energije, s čimer so želeli preprečiti nesreče zaradi električnega udara.

Na celjskem območju je med drugim Savinja poplavila del Celja in Laško, ki je še v nedeljo ostalo odrezano od sveta. Že v soboto je celjsko javno podjetje Vodovod-kanalizacija vse svoje uporabnike na območju Celja, Vojnika, Štor in Dobre obvestilo, naj zaradi pomanjkanja pitne vode z vodo varčujejo, pa tudi, da je treba vodo zaradi kaljenja vodnih virov prekuhavati.

Hudo je bilo tudi na Severnem Primorskem, natančneje na območju občine Ajdovščina, kjer sta objekte med drugim poplavljali reka Hubelj in potok Lokavšček, začela je naraščati tudi reka Vipava.

Zaradi močnih padavin je na Gorenjskem najbolj narasla Sora, ki je na območju Žirov in Poljan v noči na nedeljo poplavila več objektov. Čez dan se je raven vode umirila.

Občino Zagorje ob Savi je močno deževje zelo prizadelo, zaradi grozečega plazu so morali iz več hiš izseliti ljudi, voda pa je poplavila obrate nekaterih tovarn. Na Dolenjskem je bila reka Krka najbolj kritična pod Otočcem, kjer sta bila zaradi narasle vode in plavajočih hlodov ogrožena in neprevozna mosta pri gradu, iz hotela v njem pa so evakuirali goste in zaposlene.

Posebej kritično je bilo v Krkinem zgornjem toku v občini Žužemberk, reka Sava pa je zalila Krško-Brežiško polje in samo mesto.

Najbolj prizadeta območja sta že v soboto obiskala obrambna ministrica Ljubica Jelušič in minister za okolje Roko Žarnić, ki sta zagotovila, da sistem zaščite in reševanja deluje dobro in da je pripravljen na še eno noč napovedanega dežja.

Res so se padavine v noči na nedeljo ponovno okrepile in v dopoldanskih urah večinoma ponehale. Kljub temu pa so v mnogih krajih po Sloveniji povzročile še večje razdejanje.

Najprej so ponehale padavine na Severnem Primorskem in razmere na večini poplavljenih območij so se začele postopoma umirjati. Vendar so vodostaji rek ostali zelo visoki, predvsem reka Vipava, ki je precejšnje težave povzročala v občini Miren-Kostanjevica. Visoke vode so v regiji poplavile preko 200 objektov, poplavilo je večino lokalnih cest.

Jugozahodni del Ljubljane je ostal pod vodo. Kot je za STA povedal namestnik načelnika ljubljanske civilne zaščite Robert Kus, je Gradaščica začela upadati, voda pa se bo s poplavljenih območij umikala bistveno počasneje, kot so pričakovali, saj ne odteka nazaj v vodotoke, ampak preko kanalizacijskega omrežja. Voda je zalila okoli 1200 objektov, brez električne energije pa je okoli 2900 odjemalcev.

Razmere na območju občine Zagorje ob Savi so se poslabšale zlasti zaradi zemeljskih plazov, je povedal direktor občinske uprave Zagorje Brane Omahne. Samo zjutraj so jih evidentirali vsaj 15, od tega enega večjega, ki ogroža pet stanovanjskih hiš, je povedal Omahne.

V Laškem se je tekom dopoldneva Savinja pričela vračati v svojo strugo in voda počasi odteka. Poveljnik štaba Civilne zaščite Laško Jože Senica je za STA povedal, da jim zdaj največ preglavic povzroča množica plazov, vsaj deset pa jih resno ogroža stanovanjske objekte. Prav zaradi plazu so morali eno družino že evakuirati.

Na območju Sevnice se Sava še ni umirila, a ker je tam ostala v koritu, se poplavna ogroženost v Posavju od poldneva ne povečuje. V Krškem je del starega mestnega jedra poplavljen, na Brežiškem je bilo kritično v Krški vasi, Ločah in pri Termah Čatež, otok s Kostanjevico na Krki pa je bil v celoti poplavljen, so za STA povedali na brežiški civilni zaščiti.

V nedeljo si je najbolj prizadeta območja ogledal tudi premier Borut Pahor. Po obisku Zagorja in Laškega si je ogledal posledice neurij tudi v Ljubljani in povedal, da je za ponedeljek sklical sestanek pristojnih ministrov, na katerem bodo razpravljali o takojšnji pomoči prizadetim. Obljubil je hitro pomoč vlade in napovedal oblikovanje prednostne liste sanacij najbolj problematičnih vodotokov v državi.

Kljub temu, da je deževje ponehalo že dopoldne, nevarnost še ni minila. V popoldanskem času se je namreč povodenj pričela pomikati v spodnji tok Save in Krke. Voda se bo po napovedih hidrologov ponekod zadržala tudi več dni. Predvsem v Posavju in na Severnem Primorskem pa še vedno grozijo številni zemeljski plazovi.

V uprava RS za zaščito in reševanje so medtem že napovedali, da bodo v ponedeljek izdali sklep o začetku ocenjevanja škode, medtem ko so zavarovalnice okrepljene ekipe cenilcev na teren poslale že v soboto.

Na območjih, ki so jih v teh dneh najmočneje prizadeli deževje in poplave, so se sicer pojavile tudi številne težave v telefonskih kabelskih omrežjih. Elektro Ljubljana pa je ob 15. uri začel postopoma priklapljati posamezne odcepe električnega omrežja na območjih, ki so jih prizadele poplave.

V odpravljanju posledic povodnji je v treh dneh sodelovalo že več kot 3000 reševalcev. Skupaj z vojsko in drugimi pristojnimi službami bodo na terenu tudi še v prihodnjih dneh, ko meteorologi končno napovedujejo nekaj dni sončnega vremena.