"Evet" za demokracijo v Turčiji

| 29.09.2010, 15:04

"Turčija je prestopila prag zgodovine na poti k napredni demokraciji in vladavini prava." S temi besedami je premier Erdogan pospremil izid referenduma, na katerem je približno 58 odstotkov volivcev podprlo sveženj 26-ih ustavnih sprememb.

Številka je presegla najbolj optimistične napovedi. Vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj, krajše AKP, je prepričana, da odločen "evet" oziroma "da" modernizaciji države dokazuje, kako želi večina Turkov za seboj pustiti obdobje polvojaške vladavine, ki so ga zaznamovala mučenja in druge zlorabe vseh vrst zapornikov. Pravzaprav gre za precejšnjo simboliko. Ali za obračun s preteklostjo. Generali, ki so leta 1982 spisali ustavo, z manjšimi popravki je veljala vse do danes, so na oblast prišli z udarom dvanajstega septembra 1980. Točno trideset let pozneje, dvanajstega septembra 2010, je Turčija zavrnila njihov dokument in podprla ustavne spremembe, ki naj bi državo približale evropskim standardom.

Turčija do zdaj s štirimi ustavami

Poglejmo malce v zgodovino. Turčija je imela do zdaj štiri ustave - sprejeli so jih v letih 1921, 1924, 1961 in 1982. Zadnja je bila do danes dopolnjena kar nekajkrat. Erdoganova stranka jo je med drugim poskušala spremeniti že takoj po zmagi na parlamentarnih volitvah leta 2007. Vlada je takrat ustanovila posebno skupino akademikov, ki naj bi pripravila osnutek povsem novega dokumenta. A v AKP-ju so se nato nenadoma odločili, da bodo spremenili le dva člena ustave, ki sta prepovedovala nošenje naglavnih rut na univerzah. Amandma je v parlamentu, kjer ima stranka večino sedežev, dobil podporo, a posredovalo je ustavno sodišče in spremembe razveljavilo.

Zadnji sveženj ustavnih sprememb, ki so ga Turki večinsko podprli, je največji do zdaj. O njem so odločali že maja v parlamentu. Predloge Erdoganove vlade je podprlo 336 od skupno 550 poslancev, toda da bi jih lahko sprejeli avtomatično le v parlamentu, bi jih moralo zanje glasovati 367. Podpora je tako zadoščala le za razpis referenduma, ki ga je nato razpisal predsednik države Gül.

O čem so Turki pravzaprav odločali?

Med drugim so se pojavljale kritike, da tega večina niti ni vedela. Ukrepi, 26 jih je, med drugim predvidevajo krepitev pravic žensk, otrok in invalidov. Turčija bo z ustavnimi spremembami prvič dobila urad varuha človekovih pravic, odprla naj bi se tudi pot za civilna sojenja visokim predstavnikom vojske. Vse to so pozitivne spremembe, meni opozicija, in jih pozdravlja. Problem vidi drugje. Ukrepi namreč spreminjajo tudi sestavo ustavnega sodišča - namesto dozdajšnjih enajst naj bi po novem štelo 17 članov. Povsem drugačen bo tudi visoki svet, ki nadzoruje delo tožilcev in sodnikov - zdaj ga sestavlja sedem članov, po novem jih bo v njem 22. Opozicija je skočila na noge predvsem zato, ker bosta imela pri imenovanju članov sveta in ustavnih sodnikov od zdaj več besede predsednik države in parlament. Vladajoča stranka naj bi si tako povsem podredila pravosodje. Tudi sicer naj bi po prepričanju opozicije premier z ustavnimi spremembami predvsem želel utrditi položaj lastne stranke, ki se zavzema za večjo vlogo islama v državi.

Izid referenduma pomembna zmaga Erdogana

Da izid referenduma za premierja in AKP predstavlja deset mesecev pred novimi parlamentarnimi volitvami pomembno zmago, medtem poudarjajo številni analitiki. Zdaj je namreč vse bolj verjetno, da bo Turčijo vodil še tretji mandat. Spremembe ustave so bile po prepričanju mnogih tako le nadvse spreten politični manever.

Erdogan sicer ob tem vztraja, da ne gre za projekt vladajoče stranke, ampak za projekt, ki bo Turčijo približal evropskim standardom. V dneh pred referendumom je volivce opozarjal: "Odločitev je vaša. Na eni strani imate ustavo, ki jo je prinesel vojaški udar, na drugi strani pa ustavo, ki je veliko bliže ljudem."

Turčija ostaja močno polarizirana

A zadnje spremembe so ljudi razdelile tako kot še nobene pred tem. 42 odstotkov volivcev jih ni podprlo, kar dokazuje, da država ostaja polarizirana. Turke je v napetem predreferendumskem ozračju združilo vsaj svetovno prvenstvo v košarki. Država ga je gostila od konca avgusta do srede septembra, njihova reprezentanca pa je na njem navduševala s svojimi predstavami.

A prvenstva je konec. Premierja zdaj resnično čaka predvsem premostitev prepada med zagovorniki in nasprotniki nove ustave. In verjetno se bodo kmalu razkrili tudi njegovi resnični nameni.