Skrajni cinizem

| 14.09.2010, 12:09

Nihilizem je zanikanje slehernega reda in zakonitosti. Na nravnem področju se pojavlja kot cinizem in razbrzdanost. Citat je iz filozofskega leksikona, ob besedah, ki sem jih prebral pa sem začel razmišljati, ali je mogoče, da sto let po Nietzscheju, očetu nihilizma, človek še vedno brodi po tej mlakuži.

Z naslovom skrajni cinizem, bi lahko označil zadnje dogajanje okoli Janeza Janše in afere Patria. Ljudje, je komu jasno, da že dolgo ne gre za Janeza Janšo? Gre za konja, na katerem jaha celotna leva nomenklatura. V kolumni z naslovom Kamen na vratu smo v Mladini lahko med drugim prebrali, citiram: “Janša slovensko politiko cementira. Zdaj so volitve po svoje nenormalne – mnogi volivci se odločajo za manj nevarno opcijo. Janšev odhod bi lahko te procese ublažil.” konec citata.

Torej, če to ni cinizem prve vrste? Najprej nekoga mrcvariš na mrtvo, ko te toži zaradi laži in obrekovanja pa mu zabrusiš, da se bo vpisal v Guinessovo knjigo rekordov po številu tožb, kot smo lahko slišali Draga Kosa. Še enkrat naj ponovim, ne gre za Janšo, čeprav se verjetno kot človek marsikomu smili, saj to kar počnejo z njim spominja na šale v stilu; Ko otroci mečejo blato v hišo, nato pozvonijo in lastnika prosijo, če jim posodi meter, da bi zmerili, kdo je vrgel najvišje.

Vpletenim, še bolj pa državljanom bi privoščil, da se v zadevo Patria končno znajde na sodišču, naj jih obsodijo, ali oprostijo, če verjamete, ali ne, mi je čisto vseeno, kdo in zakaj bo ali ne bo obsojen, ni mi pa vseeno na kakšen način to počnejo. Sicer pa sem osebno prepričan, da do sodbe ne bo prišlo tako dolgo, dokler si ne preskrbijo novega konja za ježo. Brez skrbi, če ni drugega, je cerkev vedno pripravljena in osedlana, da jo zajahajo.

Še enkrat naj ponovim, da bo jasno: Ne gre za Janeza Janšo, gre za pravno državo. Ne gre za volitve, ali za položaje, čeprav je tudi to v igri, bistvo problema je, da z manipulacijo nekdo deli narod, medtem pa po svoje lomasti po naši skupni državi in nihče ne pokaže na razdejanje, ki ga pušča za seboj. Primer Patria je farsa, maska, karkoli hočete, samo nič v zvezi s tistim, kar se prikazuje v medijih in pravljice o obtožnicah bodo takšne kot o orožju na mariborskem letališču, pa ne zato, ker bi bil sam osebno prepričan, da Janša ni kriv. Me čisto nič ne briga, če bi mu dokazali vse obtožbe, resnično pa mi je hudo, da živim v državi, kjer je mogoča takšna manipulacija in zloraba institucij novinarstva, državnih komisij, do pravnega sistema. Lahko se nam ta in podobne zgodbe zdijo zgolj zanimiva debata ob jutranji kavici, pa niso. Dobro bi bilo, ko bi kdo spregovoril o tem, kaj pomeni takšno razkrajanje institucij, ki so vsaka po svoje državotvorne. S političnih odrov se stvari vedno selijo v gospodarstvo. Žal je povezave težko dokazati, še težje jasno pokazati, da o katastrofi, ki bo nastala na moralnem področju ne govorimo. Pravo je minimum morale in če nam ta minimum takole spolzi iz rok, na kaj se bomo naslonili, ko bomo vzgajali nove rodove, ki se bodo zelo hitro prilagodili na nov način razmišljanja, ki ga povzame stavek, znajdi se. Pomislite na to, ko boste zgroženi in nemočni opazovali divjanje kakšnega dragega avtomobila po cesti, ko vas bo preveval občutek besa in misel, da očitno ne veljajo vsi zakoni za vse enako.

Kako pri nas poteka informiranje, jaz bi rekel kar formiranje javnega mnenja, je zelo dobro in jasno povedal sociolog, doktor Matevž Tomšič, dekan fakultete za uporabne študije v intervjuju, ki je bil objavljen v Reporterju. V njem lahko beremo: “Vprašali ste me, ali ne verjamem pisanju Mladine. V preteklosti so že bili primeri, ko je pripisala nečednosti ljudem, ki niso bili po volji tranzicijske levice, drugi mediji pa so jih nekritično povzeli. Vtisu orkestracije se ni mogoče izogniti. Taisti tednik je pred leti nekdanjega generalnega direktorja policije, Marka Pogorevca, obtožil poskusa posilstva. Izkazalo se je, da je obtožba povsem neverodostojna, brez kredibilnih dokazov, vendar so jo na čelu z nacionalno televizijo mediji eden za drugim promptno povzeli. Informacije, ki jih lansirajo določeni, izbrani mediji, se hitro razširjajo, druge ostanejo zamolčane.” konec citata.

To je natančen potek formiranja javnega mnenja pri nas. Gre za načrtno in prefinjeno obliko ustvarjanja javnega mnenja, ob čemer vedno znova pomislim na ljudi, novinarje, ki so v službi tega stroja. Ne morem si misliti o njih drugače kot da so ali: prodani, leni ali nesposobni.

John Stuard Mill je filozof, ki je napisal delo On Libery, ki je duhovna hrana mnogim liberalcem. Se mi zdi moderno, da nekaj povem o tem, kot je moderno, ali pa modno, da se dandanes deklariraš za liberalnega. Mill je zagovarjal srečo kot hedonizem, uživanje, pa tudi to, da se do sreče ne pride na račun drugega. Zanimivo, ne? Zakaj omenjam liberalizem, ker se mi zdi, da je pri nas pravzaprav preživet, zdaj smo v dobi nihilizma, ki zagovarja idejo, da je človek lahko močnejši na račun drugega, to pa so ideje, ki, z demokracijo, solidarnostjo, socialo, nimajo nobene veze.

Menim, da ob stanju duha, ki veje v naši domovini, gori vse več rdečih luči in menim, da bi jih morali tisti, ki so bolj poklicani kot jaz, prepoznati in reči kakšno modro, tisti, ki imajo oblast kaj spremeniti, pa naj jih enkrat za spremembo vsaj poskušajo poslušati. Tako kot so mnoge zgodbe zgolj maske, za katero se bistvo tihotapi mimo očesa javnosti, je maska, fikcija tudi razdeljenost Slovencev. Nismo razdeljeni. Razdeljenost je zgolj kulisa, ki jo vedno znova na prizorišče pripelje vsa mogoča mašinerija, da nekdo prikrije nekaj, česar množice ne bi smele videti. In v to kuliso z oblikovanjem javnega mnenja vpenjajo žive ljudi, ki jo pomagajo držati pokonci. Toda počasi zmanjkuje konj, ki jih jahajo in materiala za kulise, akterji pa kulise vedno bolj zamenjujejo za realnost in mislijo, da so zgolj s svojo sposobnostjo zaslužili denar in položaj. Ker jim nič ne stoji na poti, se začenjajo obnašati kot nadljudje, seveda na račun soljudi.

Pomislite, dragi sodržavljani, kaj vam kažejo in pripovedujejo različni mediji in pomislite tudi na to, kaj hočejo pred vami skriti.