Pogovor o pokojninski reformi

Slovenija | 08.09.2010, 19:32

„Vlada si želi doseči soglasje s socialnimi partnerji, vendar ne za vsako ceno,“ je v Pogovoru o dejal direktor Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na Ministrstvu za delo Peter Pogačar, izvršna sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Lučka Böhm pa: „Svet se ne bo podrl, če bi se nekaj mesecev kasneje začel zakonodajni postopek.“

Sogovornika sta v oddaji poudarila, da je sicer pokojninska reforma potrebna, vendar vlada vztraja, da za sprejemanje ni več veliko časa, sindikati pa, da bi lahko počakali še nekaj mesecev. „Država že v letošnjem letu ne zmore zagotavljati izplačila pokojnin, kot to določa zakon, ampak je morala s protikriznim zakonom poseči v usklajevanje, in je letos samo polovična uskladitev pokojnin. Enako - če sploh bo kakšna uskladitev pokojnin - velja za prihodnji dve leti, kar pomeni, da je z blagajno nekaj narobe,“ je nujnost pokojninske reforme upravičil Pogačar. Böhmova se z njim ne strinja: „Finančna vzdržnost pokojninske blagajne je z reformo iz leta 2000 zagotovljena še kar lepo število let, kar pomeni, da se svet ne bo podrl, če bi se zakonodajni postopek začel nekaj mesecev kasneje.“

Zakaj je pokojninska reforma nujna?

„Pokojninska reforma je potrebna zato, ker sistem deluje na podlagi medgeneracijske solidarnosti. Sistem deluje tako, da aktivni zavarovanci vplačujejo prispevke za trenutne upokojence. Zato je nujno potrebno ohranjati neko razmerje med tistimi, ki plačujejo prispevke in tistimi, ki prejemajo pokojnino,“ je po drugi strani znova poudaril Pogačar in pri tem omenil neugodno demografsko strukturo Slovenije. „Zakaj pa se razmere med zavarovanci, aktivnimi plačniki prispevkov in prejemniki tako zaostrujejo? Zato, ker se podaljšuje življenjska doba, s tem pa se podaljšujejo tudi psihofizične sposobnosti. Od tukaj gre tista, 'da bomo Abrahama praznovali pri šestdesetih letih, ne pa pri petdesetih',“ je bil jasen Pogačar.

Da je razmerje med zavarovanci in upokojenci ključno, se strinja tudi Böhmova, a dodaja opozorilo sindikatov, „da ni problematično samo zaradi tega, ker nam je dano, da zmeraj dlje živimo, ampak tudi zaradi tega, ker mlada generacija vedno kasneje vstopa na trg dela. Mi menimo, da bi ogromne rezerve morali poiskati prav pri boljši ureditvi trga dela, zato da se mladim ne bi samostojno življenja, ki ga omogoča delovno razmerje za nedoločen čas, začelo šele pri tridesetih.“

„Poglejmo statistične podatke: koliko je povprečno stara Slovenka, ko rodi prvega otroka, koliko je povprečno star Slovenec, ko prvič postane oče. Moški so že čez trideset let, ženske pa smo praktično na tridesetem. To obdobje začetka samostojnega družinskega življenja sovpada praktično s trenutkom, ko ti končno uspe dobiti delovno razmerje za nedoločen čas, kar ti omogoča, da poženeš korenine. Šolanje se podaljšuje, mladi imajo delovno razmerje za določen čas praktično v najvišjem odstotku v celi Evropi, tako da tukaj smo mačehovski predvsem do mladih,“ je povedala izvršna sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.

Predstavnik vlade pa je opozoril, da je stopnja aktivnosti v Sloveniji kritična zlasti v obdobju med dvajsetim in tridesetim letom ter med petinpetdesetim in petinšestdesetim letom. „Tukaj smo daleč pod povprečjem. Dejansko imamo tukaj problem zaposlovanja mladih, vendar moramo vedeti, da zadnji statistični podatki kažejo, da brezposelnost med mladimi pada. Dejstvo je, da so večinoma zaposleni za določen čas, kar je posledica dejstva, da imamo tak dualizem na trgu delovnega razmerja. Se pravi, na eni strani imamo zaposlitve za nedoločen čas, ki so zelo varne, in tako je tudi prav. Mogoče pa je to tudi razlog, zakaj se delodajalci tako otepajo zaposlovanja za nedoločen čas.“

Na vprašanje, ali bomo z novo pokojninsko reformo starejše držali dlje na trgu dela in kje bodo mladi dobili delo, pa je dejal: „Mi lahko v času gospodarske krize upokojimo starejše, da bodo mladi dobili delo. To smo enkrat že naredili v začetku devetdesetih let. Ceno za to pa plačujemo še danes. Takrat smo ljudi upokojevali pri petdesetih in smo tako reševali problem trga dela. Tukaj se moramo zavedati, da je pokojninski sistem prerazdelitev. Če danes upokojimo petnajst tisoč starejših, moramo zaposliti trideset tisoč mladih, kajti najmanj dva morata delati za enega upokojenca.“

Stavka bo!

Da se nam obeta pestra jesen, sta poudarila ob sogovornika. „Stavka bo,“ je bila jasna predstavnica zveze svobodnostih sindikatov. Predstavnik vlade pa: „Protesti proti pokojninski reformi so povsem legitimen akt sindikalnega boja. Vseeno pa mislim, da referendum o pokojninski reformi ni potreben.“