Radio Ognjišče močno povezan z Materjo Terezijo

Radijski utrip | 26.08.2010, 09:48

Kapela Radia Ognjišče, ki je posvečena svetemu patru Piju iz Pietrelcine in blaženi Materi Tereziji iz Kalkute, se ponaša tudi z njunima relikvijama.

Zavetnica Radia Ognjišče je Marija Pomagaj z Brezij, zavetnika radijske kapele pa sta p. Pij iz Pietrelcine in bl. Mati Terezija iz Kalkute. P. Pij in mati Terezija sta sodobna svetnika, ki sta z delom in zgledom zaznamovala 20. stoletje. V Sloveniji jima sicer še ni posvečen noben sakralni prostor, oba pa s svojim zgledom vabita h globljemu odnosu z Bogom prek sv. evharistije in kličeta k službi do človeka, še najbolj do tistega, ki potrebuje pomoč. – Prav v tem se skriva tudi smisel in pomen cerkvenega (katoliškega) radia.

Ob 100 letnici rojstva blažene Matere Terezije so za program našega Radia pripravile več krajših prispevkov novinarki Helena Škrlec in Marta Jerebič, večinoma iz uradnih spletnih strani Matere Terezije ter arhiva slovenskih oddaj Radia Vatikan, ter Nataša Ličen, ki se je o različnih vidikih življenja in dela Matere Terezije pogovarjala z jezuitom p. Jožetom Kokaljem. Slednji velja za enega od najboljših poznavalcev Matere Terezije, z njo se je nekajkrat tudi osebno srečal in med drugim napisal knjigo „Pogovori ob reki Ganges“.

Krajši prispevki so si sledili čez ves dan. Lahko jih poslušate tudi na tej spletni strani. V prispevkih boste slišali pogovore, več prevedenih pričevanj ter izkustev ljudi, ki so se srečali z Materjo Terezijo ter dobili zaobjeto podobo o življenju in delu blažene misijonarke ljubezni iz Kalkute ter tudi o okoliščinah, v katerih se je borila za uboge med najbolj ubogimi.

Mati Terezija je govorila: "Moja mama me je tako ljubila, da me je darovala Bogu"

V njenem duhovnem življenju je pomemben dan 10. september 1946, ki v redu misijonark ljubezni velja kot "dan navdihnjenja" (Inspiration Day). Sestra Terezija se je takrat peljala z vlakom na duhovne vaje v Darjeeling in "slišala božji glas". Takole je Mati Terezija opisala doživeto: "Bila sem prepričana, da je bil to božji glas... Naročilo je bilo jasno: oditi moraš iz samostana in pomagati ubogim tako, da živiš z njimi. To je bila naloga, ukaz. Vedela sem, kaj moram storiti, nisem pa vedela, kako," in spoznala je: "Zame je skrivnost, zakaj mi je Bog poslal ta klic. Vendar moram storiti ta korak v imenu Boga, ki zahteva od mene korenito spremembo življenja. Vsekakor hočem izpolniti njegovo voljo in zbrati okoli sebe duše, pripravljene iskati uboge. Tukaj v Indiji so milijoni ubogih, ki živijo v bednih pogojih, daleč od Boga in od Kristusa. Preprosta sestra sem, ne znam se izražati, vendar vas prosim za pomoč, da bi mogla slediti svojemu klicu." Tako je sestra Terezija zapisala v svoji prošnji, ki je bila poslana v Rim 7. februarja 1948. Čez pol leta je od tam prišlo dovoljenje, da sestra Terezija lahko izstopi iz reda loretink in začne novo življenje po božjem klicu.

"Ubogi ne potrebujejo našega sočutja, temveč našo pomoč!" je zdravo načelo matere Terezije. Leta 1971 začnejo na mater Terezijo kar "deževati" razne nagrade in priznanja: papež Pavel VI. ji podeli mednarodno nagrado za mir Janeza XXIII., v Angliji prejme nagrado Templeton, v Italiji nagrado Balzan "za humanost, mir in bratstvo med narodi" - vseh nagrad kar ni mogoče našteti.

Mati Terezija se je zavzemala za življenje, govorila je: "Največja grožnja za mir je splav". To je posebej izpostavila ob prejetju Nobelove nagrade za mir leta 1979 in dodala: „ splav je neposredna vojna, pravo ubijanje z materine strani. V Svetem pismu beremo, kako Bog jasno pravi: 'Tudi če mati pozabi na svojega otroka, jaz te ne bom pozabil. Zapisal sem te na dlan svoje roke.' Zapisani smo na dlani roke Boga, tako smo mu blizu. Tudi tisti nerojeni otrok je zapisan na dlan božje roke. Najbolj me prizadene začetek tega stavka: 'Tudi če mati pozabi'... Največje zlo in največji rušilec miru je danes prav splav. Tudi nas, ki tu stojimo, so naši starši želeli. Ne bi bili tu, če nas naši starši ne bi želeli."

Grob Matere Terezije je postal romarsko središče. Ljudje prihajajo k njenemu grobu in polagajo na sarkofag cvetje in molitve. Prav v molitvi naj večno živi v naših srcih.

Več o kapeli Radia Ognjišče

Kapelo, ki meri dobrih 12 kvadratnih metrov, je na praznik Brezmadežne 2005 blagoslovil ljubljanski nadškof Alojz Uran. V nagovoru je dejal, da bo kapela srce Radia Ognjišče, od koder bodo potekali različni prenosi bogoslužij in duhovnih oddaj. „Tukaj se bodo radijski delavci lahko navdihovali v izpolnjevanju izredno pomembnega poslanstva, ki ga ima ta hiša za naš slovenski prostor.“

Oltar v kapeli je delo primorskega kamnoseka. Ima globoko simboliko, saj oltarno mizo nosi križ. Vse sloni na križu, v katerem je za kristjane odrešenje. Na mogočnem kamnitem podstavku stoji tabernakelj, kjer je ves čas navzoč Jezus v najsvetejšem oltarnem zakramentu.

Slike, med katerimi je tudi podoba Matere Terezije, so delo radijskega sodelavca Jožeta Bartolja. Radio se lahko od leta 2006 pohvali tudi z relikvijo bl. Matere Terezije, ki je ob njeni podobi.

Mati Terezija je upodobljena z otrokom v naročju. Ta otrok je eden tistih, ki jih je v Kalkuti pobrala s smetišča in rešila gotove smrti. Že izraz njenega obličja simbolizira vso bolečino in sočutje njenega poslanstva. Iz teme tega sveta, ki se na sliki kaže v ozadju, sveti kot luč, belina njenega sarija in kaže pot upanja. Koliko zavrženih, gobavih in bolnih je našlo zatočišče pri njenih misijonarkah ljubezni, ki tudi danes nadaljujejo njeno delo na vseh delih sveta, kjer so revni in ubogi. Podoba Matere Terezije simbolizira karitativni vidik Cerkve. Spodbuja nas k čuječnosti in aktivnosti. Da spremljamo, kaj se okoli nas dogaja, in smo vedno pripravljeni delovati. To je tudi smisel našega radia.

P. Pij je upodobljen v rdečem mašnem plašču s hostijo v roki. Gre za originalni mašni plašč, ki je na sliko položen kot kolaž. Na rokah p. Pija so vidni sledovi stigem. Slika portretno in tudi s pomočjo barv prikazuje mistično in karizmatično razsežnost Cerkve, ki je velikokrat zapostavljena. Radi pozabljamo, da je množica nerazložljivih pojavov tesno povezana z nevidnim svetom in razodetimi resnicami, ki niso od tega sveta. Zato je p. Pij na sliki postavljen v nerazpoznavno, abstraktno ozadje, ki z barvami (rdečimi in oranžnimi) simbolizira mistično zamaknjenost ob skrivnosti svete evharistije.

Ob straneh radijske kapele je s 14. lesenimi kvadri simbolično upodobljen križev pot. Vendar ne s podobami ampak samo z rimskimi številkami. Simbolična navzočnost križevega pota, spominja na minljivost in krhkost človeškega življenja, saj ponavzočuje bolečino, trpljenje in smrt.

Med 14. postajami križevega pota je upodobljenih 12 apostolov. Odločili smo se za originalno postavitev vseh Jezusovih učencev, kjer izdajalca Juda menja, na žrebu določeni Matija. Od oltarne stene do vrat si tako sledijo Peter in Andrej, Filip in Jakob, Janez in Matej, Bartolomej in Tomaž, Jakob in Matija ter Simon in Juda Tadej. Posebnost omenjene upodobitve apostolov je izbira barv. Gre namreč za komplementarno kontrastno upodobitev. Na ta način se barve med seboj poudarjajo, da še bolj zažarijo in izrazijo svojo prvinskost. Vsak izmed apostolov ima na štoli upodobljen tudi svoj atribut. Naslikani apostoli torej povezujejo prvo krščansko obdobje s sedanjostjo. Nad nas kličejo Svetega Duha in svoj zgled popolne predanosti Kristusu. Tako kot so bili Kristusu zvesti tudi mučenci, ki so leta 1945 prav iz teh prostorov, nadaljevali svojo Kalvarijo v kočevski Rog in druga morišča po vsej Sloveniji! Spominjajo nas, da smo s svojim poslanstvom zavezani Resnici!