Pevci iz Trobnega Dola nad Laškim

Slovenija 09. 08. 2010, 13:52

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te, v kateri ima prostor slovenska ljudska glasba, smo predstavili domačine iz Trobnega Dola nad Laškim.

Na obrobju Kozjanskega, v hribovitem, vzhodnem predelu laške občine, na ok. 600 m nadmorske višine, leži naselje Trobni Dol. Sodi v občino Laško, Krajevna skupnost pa je Šentrupert. Trobni Dol je od Laškega oddaljen 14 km. Nekdaj so tja hodili peš, danes pa se z avtomobilom, po sicer zelo slabi cesti, pripelješ v dobrih 15 minutah. Avtobusna povezava do Laškega poteka s šolskim avtobusom, delavski avtobus pa so, zaradi premajhnega števila potnikov, ukinili. Število ljudi se je pred leti močno zmanjšalo, saj so se mladi množično odseljevali v dolino, v kraju pa so ostali le starejši. Odseljevanje se je zdaj ustavilo, saj se ljudje vse bolj zavedajo pozitivnih plati bivanja na podeželju. Ukvarjajo se z živinorejo in sadjarstvom. Ker pa je to premalo za preživetje, mora vsaj eden z domačije hoditi v službo v bližnja mesta.

Kraj naj bi dobil ime po trobnem rogu, s katerim je v obdobju tlačanstva neki kmet klical domačine na tlako, sestanke, sporočal novice in vse dogodke. V Trobnem Dolu, ki leži med Jurkloštrom in Šentrupertom, je bila tudi postojanka za trgovce in živino.

V kraju ni vrtca in šole, le cerkvica svete Barbare, kulturni dom in turistična kmetija Salobir, ki nudi domače dobrote in prenočišča. Narava je kraj obdarila z izjemo lepoto, ki jo človeška roka v veliki meri do danes še ni onesnažila in uničila. V ta del Kozjanskega turista privabijo neokrnjena narava, številne naravne in kulturne znamenitosti ter kolesarske in sprehajalne poti.

V Trobni Dol sem se pred meseci odpravila po pesmi k tamkajšnjim pevcem. Marija Salobir, Cvetka Flisek, Marija Pušnik, Anica in Ivan Čadej, Ivan Tuhtar in Drago Pušnik se v organizirani obliki, zaradi veselja do petja ljudskih pesmi, družijo dobra tri leta. Skupina je nastala iz dveh skupin, ki sta zaradi bolezni in starosti pevcev prenehali delovati; pevcev iz Curnovca in pevk iz Trobnega Dola. Skoraj vsi člani pa so tudi del cerkvenega pevskega zbora v Šentrupertu. Pevci so se spominjali petja ob raznih priložnost; na svatbah, vasovanjih, likofih, godovanjih,…, pa tudi na kobilčvanjih, ko so šli fantje na dan poroke zapet mladoporočencema. Kot nepovabljeni gostje so zapeli pod oknom, pred hišo, kjer je potekala svatba. Ob tej priložnosti so peli posebno, kobilčarsko pesem, na vrsto pa so prišle tudi druge.

Na snemanje so pevci povabili tudi Franca Kapela, po domače Majerjevega, iz Svetlega Dola. Na harmoniko je sprva igral njegov 22 let starejši brat. Ko se je poročil, mu jo je zapustil. Franc se je nanjo učil kot samouk, tako da je poslušal druge godce, katerih je bilo nekdaj v Svetinski fari veliko. Igral je na številnih ohcetih, zdaj pa ga vabijo na razna praznovanja in obletnice. Je član domače pihalne godbe, ki letos praznuje 110 letnico delovanja in v kateri poprime za več inštrumentov. Je pa tudi organist, saj so orgle njegova velika ljubezen.

Pravzaprav me je v Trobni Dol privabila gospa Marija Salobir. Pa ne samo zaradi pesmi in pevcev, še bolj zaradi njega slikovitega pripovedovanja o »nekdanjih časih«, pa o zdravilnih rožcah, ki rastejo pri njih in o coprnicah, ki so nekdaj strašile. Te so bile krive za vse, kar je bilo narobe. Coprale so živino, da ni bila zdrava, pšenico, da ni bila zrela, zacoprale so vihar, da so ženske težko žele, skisale so vino v sodih, vmešavale pa so se tudi v ljubezenske zadeve,…

Vse to in še marsikaj zanimivega so povedali pevci in godec ob obisku in nekaj tega smo strnili v prvo avgustovsko oddajo Pevci zapojte, godci zagod'te.

Prisluhnite oddaji in našemu avdiu arhivu.