Romanje treh Slovenij, Svete Višarje 2010
Več sto romarjev na Svetih Višarjah
| 02.08.2010, 13:52 Matjaž Merljak
Svete Višarje nad Trbižem so 1. avgusta 2010 privabile več sto romarjev iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva. Na gori je namreč potekalo 22. romanje treh Slovenij v organizaciji Rafaelove družbe in Zveze evropskih izseljenskih duhovnikov.
Številni romarji so se na Svete Višarje, ki letos praznujejo 650-letnico božje poti, podali dve uri peš in molili križev pot, ki je bi posvečen blaženemu Lojzetu Grozdetu in trpljenju, ki se je zgodilo v Hudi Jami. Peš romarjem so se pridružili tisti, ki so se pripeljali z gondolo. V prvem delu so prisluhnili predavanju mons. Jožeta Kopeiniga o dialogu in iskanju resnice, osrednji del je bila sveta maša v cerkvi, ki jo je daroval nadškof Franc Kramberger, pel je združeni zbor iz Augsburga, Ulma in Stuttgarta. Slednji je sooblikoval kulturni progam, pri katerem so se spomnili tudi akademske slikarke Bare Remec, ki se je rodila pred sto leti.
Vrhunec romanja je bila sveta maša, ki jo je daroval mariborski nadškof in metropoli Franc Kramberger.
Pred polno cerkvijo, številni pa so bili zunaj, je nadškof Kramberger k oltarju pristopil v spremstvu štirinajstih izseljenskih in drugih duhovnikov. V uvodu je dejal, da so Višarje stičišče treh kultur in jezikov, Božja pot Evrope. Ustavil se je ob evangeljskem odlomku, ko Jezus na Kalvariji učencu Janezu in vsem nam izroči Marijo in reče: Glej, tvoja Mati. Nadškof je ob tej besedi pokazal še na drugo mater, Cerkev.
Tretja mati, na katero je pokazal nadškof Kramberger, pa je domovina, ki doživlja pomembne zgodovinske trenutke. Čeprav po 20-ih letih ni vse tako, kakor smo pričakovali - mnogi so razočarani, malodušni, naveličani, brezvoljni - je spodbudil k prizadevanju v izseljenstvu, zamejstvu in matični domovini za boljše in pravičnejše življenje.
K dialogu in iskanju resnice je v predavanju pred mašo spodbudil mons. Jože Kopeinig, rektor katoliškega doma v Tinjah.
Ob soočenju z zgodovino naroda in splošno razdvojenostjo današnje civilizacije, je dialog nuja današnjega časa za obvladovanje in reševanje problemov in sporov. Dodal je še, da na poti do ene in edine resnice nismo tekmeci, temveč vedno le sopotniki in romarji, ki v medsebojni izmenjavi, v dialogu več spoznajo, kakor vsak sam. Dialog pomeni tudi, iskati resnico in v njej živeti.
Več sledi v prihodnjih dneh ...