Nadškof Uran na Kureščku o notranjih sovražnikih
Cerkev na Slovenskem
V podružni cerkvi na Kureščku so včeraj obhajali žegnanje v čast Kraljici Miru. Slovesno somaševanje je vodil upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran, ki je poudaril, da se cerkev v današnjem svetu sooča predvsem z notranjimi sovražniki, ki izvirajo iz srca.
Nadškof Uran je v začetku opisal zgodovino Kureščka in dejal, da so komunistični revolucionarji od zunaj skušali zatreti češčenje na gori, ki se je kljub temu vedno znova obnavljalo skupaj z obnovo cerkve. „Danes se spominjamo 70-letnice velikega romanja za mir leta 1940 pod vodstvom škofa Gregorija Rožmana. Leta 1950 je bila cerkev v najbolj žalostnem stanju in oblasti je niso pustile popraviti, rešili so le nekaj predmetov z milostnim kipom Marije z Jezusom in ohranili tudi duh romarskega Kureščka, čeprav se romanja niso mogla odvijati na tej gori. Leta 1970 je bil temu svetišču zadan še zadnji udarec, ko je nekdo podtaknil požar,“ je povedal nadškof Uran, ki je izrazil zahvalo vsem, ki so kljub težavam skrbeli za to romarsko središče in dodal, da za Cerkev ni največja nevarnost od zunaj ampak od znotraj, „iz človeških src, iz človeških skupnosti, v duhovni praznini, ki nastaja in v moralnem razvratu sodobnega človeka, ki je ogrožen od znotraj. In tukaj je resnična nevarnost tudi za naš in ves evropski svet,“ je več kot 1000 zbranim vernikom na planoti pred cerkvijo dejal nadškof Alojz Uran, in nagovor sklenil z besedami: „Prosimo na gori kjer kraljuje Kraljica Miru za mir v naših srcih, za mir v naših družinah, za mir v naših šolah, ki bodo ta teden odprle vrata, za mir v našem narodu in med narodi Evropskega in vsega sveta.“
Sicer so sedanjo cerkev na Kureščku zgradili v 18. stoletju. Takrat so postavili v cerkvi tri oltarje in poslikali prezbiterij. Freske so ponazarjale misel, kako Marija miri sprte voditelje ljudstev. Tudi vsi napisi so govorili o miru. Med njimi je eden obljubljal: „Na tem mestu bom delila mir.“ Zaradi velikih množic, ki so prihajale na shode, so postavili zunaj cerkve, za prezbiterijem odprto lopo in oltar. Za oskrbo romarjev je bil nastavljen poseben duhovnik, ki je stanoval v hiši pod cerkvijo. Po smrti zadnjega so leta 1936 prevzeli skrb za cerkev salezijanci z Rakovnika.
V času, ko je na Slovenskem postala aktualna narodna sprava, se je zanimanje za Kurešček prebudilo. Ob prizadevnih rokah domačinov in romarjev je cerkev zrasla kakor nova. Vsak mesec je (prvi četrtek, petek in soboto) tu množica vernih, ki z molitvijo in s spokornimi deli kakor v davni preteklosti prosijo blagoslova nad našo domovino.
