28. srečanje treh dežel na Otoku pri Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem
| 20.08.2010, 11:33 Marta Jerebič
Pri Mariji na Otoku ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem bo jutri potekalo srečanje treh dežel oziroma romanje vernikov iz dežele Furlanije, avstrijske Koroške in dela Slovenije. Geslo letošnjega srečanja se glasi Jezus pravi: Zaupajte!
Srečanje se bo začelo ob 11.15 s slovesnim štirijezičnim somaševanjem škofov in duhovnikov, ki ga bo vodil krški škof msgr. dr. Alois Schwarz. Na začetku bogoslužja bodo predstavniki župnij, ki mejijo na Vrbsko jezero, prinesli vodo za blagoslov, ki jo bodo romarji lahko vzeli s seboj. Po sv. maši bo kulturni program in prijateljsko druženje. Nastopili bodo zbori iz Furlanije (Coro di Latisanotta), Slovenije (zbor Konservatorija za glasbo Jurij Slatkonja iz Novega mesta) ter pihalna godba Abwerzger in Die Stromlosen z avstrijske Koroške. Organizatorji bodo poskrbeli za voden ogled Marijine cerkve v nemškem, slovenskem in italijanskem jeziku.
V imenu Cerkve na Slovenskem se bodo srečanja udeležili ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik, koprski škof msgr. Metod Pirih ter koprski pomožni škof msgr. dr. Jurij Bizjak. Romanje bodo organizirale posamezne župnije in agencija TRUD.
Pobudo za srečanje treh dežel je leta 1981 dal nekdanji videmski nadškof msgr. Alfredo Battisti, celovški škof msgr. dr. Egon Kapellari in ljubljanski nadškof msgr. dr. Alojzij Šuštar pa sta jo takoj podprla. Prvo tovrstno srečanje je bilo leta 1982 na Svetih Višarjah, potem pa vsako naslednje leto v eni izmed (nad)škofij. Leta 2011 bo srečanje v ljubljanski nadškofiji.
Srečanje izmenjaje organizirajo videmska, celovška in ljubljanska (nad)škofija. Globoka vernost in zaupanje v Marijino priprošnjo je skupna vsem trem narodom, ki kot sosedje že več kot 1.200 let živijo drug ob drugem. Srečanje treh dežel je cerkvena iniciativa, ki ima tudi širši kulturni in simbolni pomen. Udeležencem daje priložnost, da povezovalno moč vere začutijo v živo in jo doživijo kot spodbudo za poglobitev osebnega odnosa z Marijo in Bogom ter potrditev osebne in družbene odgovornosti za medsebojno sožitje in sodelovanje med ljudmi, ki presega narodne, kulturne, jezikovne in politične pregrade.
