Urednik mag. Božo Rustja
Rustja: Letošnje homilije so me prijetno presenetile
Slovenija
„Letošnje homilije na praznik Marijinega vnebovzetja so me prijetno presenetile,“ je za Radio Ognjišče povedal mag. Božo Rustja in to podkrepil s trditvijo, da so bile aktualne in so sporočilo prazničnega evangelija soočile s perečim trenutkom današnjega slovenskega človeka.
Slovenski škofje so pri prazničnih mašah, ki so jih darovali v večjih romarskih središčih po državi, opozarjali na gospodarske razmere in krivice, ki se dogajajo mnogim delavcem. Tako je mariborski nadškof pomočnik Marjan Turnšek na Homcu pri Slovenj Gradcu omenil pomen dobrodelnosti in solidarnosti, tudi v luči razmer v Preventu in Vegradu. Ljubljanski nadškof Anton Stres na Brezjah ni mogel mimo hudih krivic, ki se v zadnjem času množično dogajajo delavcem v nekaterih slovenskih podjetjih. Mariborski nadškof Franc Kramberger pa je na Ptujski gori opozoril na pomen tradicionalne družine.
Urednika mesečnika Ognjišče mag. Božo Rustja je ob tem izrazil zadovoljstvo, „da so škofje dali v homilijah podobne poudarke, čeprav so jih osvetlili z različnih vidikov.“ Rustja je posebej omenil skrb škofov za stiske domačih in tujih delavcev v luči leta solidarnosti in dobrodelnosti, ki ga – po lanskem letu evharistije – začenjamo v Cerkvi na Slovenskem.
„Ne moremo tudi mimo njihovega sporočila, da ni dovolj dobrodelnost, ampak je potrebno sistematično, z zakoni urediti pereče razmere. Morda smo v preteklosti to problematiko v Cerkvi zanemarili, morda so o njej škofje premalo govorili, zato sem tega letošnjega sporočila tem bolj vesel. Vesel, ker je povezano s prazničnim evangelijem, ki govori, kako gre Marija na pomoč teti Elizabeti, ki je v stiski, vesel pa tudi zato, ker mora biti Cerkev odprta za stiske sodobnih ljudi,“ je povedal Rustja in omenil enega najbolj znanih dokumentov drugega vatikanskega koncila, ki govori o poslanstvu Cerkve v sodobnem svetu, ta naglaša, da so stiske današnjih ljudi, zlasti najbolj ubogih, stiske Cerkve. „Da spadajo med ljudi, ki bi jim bile lahko v prihodnosti kršene človekove pravice, tudi otroci, ki bi se znašli v enospolnih družinah, škofje v velikošmarenskih homilijah niso mogli zamolčati.“
Urednik Ognjišča še dodaja, da škofom „zaradi teh nastopov ne bodo vsi ploskali. Nekaterim bodo njihove besede šla zelo v nos. Toda če želi biti Cerkev zvesta Kristusu, ki je bil izredno občutljiv za stiske ljudi, so njeni pastirji morali izreči besede, ki so jih izrekli na letošnji veliki šmaren.“
