Škofje na največji Marijin praznik povabili k solidarnosti
Slovenija | 15.08.2010, 11:00
Škofa Andrej Glavan in Metod Pirih sta na praznik Marijinega vnebovzetja vernike povabila k solidarnosti in k zaupanju v Marijino varstvo. Nadškof pomočnik Marjan Turnšek pa na Homcu pri Slovenj Gradcu ni mogel mimo težav, ki pestijo delavce zaradi propada Preventa in Vegrada.
Mariborski nadškof pomočnik Marjan Turnšek je v svojem nagovoru na največji Marijin praznik v Katoliški Cerkvi omenil težave, s katerimi se srečujeta Vegrad in Prevent. „ Nedvomno, da morajo država in druge ustanove marsikaj postoriti, a tudi kristjani in posamezniki imamo pri reševanju nastalih stisk svoje mesto,“ je dejal. Koprski škof Metod Pirih je vernikom na Sveti Gori pri Gorici dejal, kako pomembno je, „da Boga upoštevamo v zasebnem in javnem življenju, da upoštevamo Božje in naravne zakone glede dostojanstva vsake človeške osebe, glede zakona in družine, glede vzgoje in enakosti, kot tudi glede resnične in odgovorne svobode.“ Novomeški škof Andrej Glavan pa je na Zaplazu spomnil na minuli evharistični kongres in beatifikacijo Alojzija Grozdeta ter vse povabil k solidarnosti. Celjski škof Stanislav Lipovšek pa je poudaril, da nas skrivnost in vsebina praznik vabi na Marijino pot, ki je pot vesele in zveste hoje za Kristusom. Številni verniki murskosoboške škofije so se na praznik Marijinega vnebovzetja zbrali v Turnišču. Praznično sveto mašo je daroval škof Peter Štumpf, ki je dejal, da dokler živimo, lahko upamo. „Ne glede na starost, smo v nekem smislu vsi otroci. Vedno potrebujemo nekoga, ki nas zna potolažiti, opogumiti in nasmejati.“
Nadškof Turnšek: Bodimo ljudem v potrebi bolj organizirano na razpolago
Mariborski nadškof pomočnik Marjan Turnšek je na praznik Marijinega vnebovzetja na Homcu pri Slovenj Gradcu dejal, da se danes z Marijo katoličani na Slovenskem „zahvaljujemo za „velike stvari“, ki nam jih je storil Bog v preteklem letu.“ Ob tem je omenil Slovenski evharistični kongres in beatifikacijo mučenca Alojzija Grozdeta, vse pa povabil v novem pastoralnem letu k dobrodelnosti in solidarnosti ter boju proti revščini.
„Prav tukaj na Homcu smo v središču trenutno najbolj perečih razmer ob stečaju Preventa in nepremostljivih težavah v Vegradu, ki pa nista osamljen primer in nič ne kaže, da zadnji. Zato je nujnost našega skupnega poslanstva na tem področju še bolj očitna; a se ne sme izčrpati pri kratkotrajni neposredni pomoči »lačnim«, ampak mora vključevati tudi skupni napor za ustvarjanje dolgotrajnih rešitev. Bodimo ljudem v potrebi bolj organizirano na razpolago: tudi z novimi možnostmi osebnih pogovorov in z obiski prizadetih družin,“ je prepričan nadškof Turnšek, ki dodaja, da morajo na tem področju marsikaj postoriti država in druge ustanove, „a tudi kristjani in posamezniki imamo pri reševanju nastalih stisk svoje mesto.“
Nadškof Turnšek: Bog po nastalih kriznih situacijah kliče tudi h kakšni novi obliki sindikalnega povezovanja delavcev
Mariborski nadškof pomočnik je poudaril, da se ne more znebiti občutka, „da Bog po nastalih kriznih situacijah kliče tudi h kakšni novi obliki sindikalnega povezovanja delavcev, ki bi v duhu krščanskega socialnega nauka vplivala na razvoj odnosa med delavci in delodajalci; na drugi strani pa je tudi klic h krepitvi povezav gospodarstvenikov in poslovnežev na isti osnovi krščanskega socialnega nauka, ki ga lepo aktualizira papež Benedikt XVI. v okrožnici Ljubezen v resnici. Treba se je boriti proti revščini, ki v Evropski uniji ogroža že 85 milijonov ljudi, brezposelnost pa se še povečuje.“ Po besedah nadškofa se revščina ne konča samo pri pomanjkanju materialnih dobrin, saj imajo ljudje potrebo tudi po čistem zraku in vodi, zdravem naravnem okolju, primernem stanovanju, pa tudi po pristnih človeških odnosih in po neizrinjenosti na družbeni rob … „Vse bolj jasno postaja, da za zadovoljitev teh potreb ne zadoščajo zgolj veliki brezosebni sistemi socialne oskrbe, ki dandanes vse slabše delujejo, ampak je nujna tudi povsem osebna bližina, ki prepozna potrebe bližnjega,“ je dejal nadškof Turnšek in se ob sklepu ustavil tudi pri družini.
Nadškof Turnšek: Naravnih in Božjih zakonov nihče ne more svojevoljno spreminjati
„Zakon med moškim in žensko ter iz njega izvirajoča družina za kristjana nista človeškega izvora ali ne samo plod nekega kulturnega okolja,“ je poudaril nadškof in dodal, da zakonu in družini človek ne more brez dolgoročnih posledic spreminjati namena in pomena. „Za nas je zveza enega moškega in ene ženske v medsebojni trajni ljubezni in doživljenjskem vzajemnem služenju Božjega izvora in je nobena človeška zakonodaja ne more ovreči. Spočetje, rast, oblikovanje in vzgoja otrok je eno samo dogajanje, ki po krščanskem prepričanju sodi v takšno družino. Naravnih in Božjih zakonov nihče ne more svojevoljno spreminjati. To je del naše vere in nikogar, ki drugače misli, ne ogroža,“ je povedal nadškof Marjan Turnšek.
Koprski škof Metod Pirih je v osrednjem primorskem romarskem središču na Sveti Gori pri Gorici dejal, da nam praznik Marijinega vnebovzetja razodeva najprej veličino Marijinega zemeljskega življenja.
„Izpolnila je Božji načrt in zato jo je Bog po Jezusovi človeški naravi pridružil svoji Božji naravi. Mati in Sin sta bila skupaj na zemlji, zdaj pa sta skupaj v nebesih. Njeni otroci, ki smo še na zemlji, si Marijo predstavljamo po različnih podobah, ki imajo svoj specifičen izraz: v Lurdu, Fatimi, na Sv. Višarjah, Barbani, Stari Gori, na Brezjah, pa tudi drugod po Sloveniji in po svetu. Zelo izvirna je podoba naše svetogorske Matere Božje,“ je povedal koprski ordinarij.
Z besedami se je obrnil tudi na vernike, ki so po njegovih besedah oblikovali „lep in za naše duhovno življenje koristen običaj, da na romanju opravimo spoved in prejmemo zakrament sprave. Tudi danes naj bo tako. S tem priznavamo, da življenja ni mogoče razlagati zgolj s človeškimi zmožnostmi, z organizacijskim talentom in sanacijskimi ukrepi. Na življenje je treba gledati tudi v Božji luči in ga z Božjo milostjo negovati, uresničevati in pravilno načrtovati.“
Škof Pirih: Za nobeno ceno se ne smemo oddaljiti od Boga
Koprski škof je v nagovoru omenil tudi priliko o izgubljenem sinu. Ta je odšel proč od doma v daljno deželo in zapravil bistvo svojega življenja – svoje dostojanstvo. „Tovrstnih izgubljenih sinov, ki tako mislijo in delajo, tudi danes ne manjka. Kdor misli, da z odstranitvijo Boga postane svoboden in lahko dela, kar hoče, se zelo moti. Tam, kjer izgine Bog, človek ne postane večji, ampak izgubi Božje dostojanstvo in Božji sijaj s svojega obličja,“ meni škof Metod Pirih, ki je svoj nagovor sklenil z besedami, da „samo če Boga upoštevamo v svojem življenju, v življenju Cerkve in naroda, ima naše življenje smisel, lepoto in prihodnost. Za nobeno ceno se ne smemo oddaljiti od Boga, ampak smo povabljeni, da mu odpremo vrata v svoje življenje in se z Njim tesno povežemo. Tako bomo postajali vedno bolj Božji in sijaj Božjega dostojanstva bo odseval iz nas. Kako pomembno je, da Boga upoštevamo v zasebnem in javnem življenju, da upoštevamo Božje in naravne zakone glede dostojanstva vsake človeške osebe, glede zakona in družine, glede vzgoje in enakosti, kot tudi glede resnične in odgovorne svobode.“
Novomeški škof Andrej Glavan je na praznik Marijinega vnebovzetja slovesno mašo daroval v osrednjem marijinem svetišču novomeške škofije na Zaplazu.
V nagovoru je dejal, da teologija uči, da je Marijino vnebovzetje krona njenega Božjega materinstva, večnega devištva in brezmadežnega spočetja. „Že ime praznika pove, da je Bog tisti, ki je tu glavni akter, da jo je on vzel v svojo slavo.“ V nadaljevanju se škof ni mogel izogniti uspehu Slovenskega evharističnega kongresa in beatifikaciji mučenca Alojzija Grozdeta. „Letos smo doživeli veličasten dogodek slovenskega evharističnega kongresa. Še dolgo se ga bomo spominjali. Mnogi so bili do solz ganjeni in presrečni, da so doživeli nebeško lepo slavje. Navdušenje pa ne zadostuje,“ je povedal škof Glavan in ob tem spomnil na besede papeževega odposlanca Tarcisia Bertoneja v Celju, ki je vse spodbudil k prizadevanju „za dobrodelno dejavnost po zgledu mnogih bratov, ki so v preteklih stoletjih na tej slovenski zemlji svojo vero v vstalega Gospoda izpričali z darovanjem samih sebe v službi Cerkve in z dejavno podporo tistim, ki so bili njihove pomoči potrebni.“ Glede beatifikacije pa poudaril, da so se ob Mariji navdihovali vsi svetniki, „tudi naš blaženi Alojzij Grozde.“
Škof Lipovšek: Ogroženi so starejši, onemogli in zapuščeni
Celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je na praznik maševal v Petrovčah, se je vprašal: „Kaj se dogaja z našo domovino, z našimi družinami? Povsod srečujemo močne posledice ne samo ekonomsko-socialne, ampak splošne duhovne in verske krize, ki s svojimi lovkami prodira na vsa področja življenja," je dejal škof Lipovšek in dodal, da se duhovna in verska, pa tudi socialna kriza kažejo v rastočem številu izvenzakonskih skupnosti, zmanjkuje pa tudi moči in poguma za zvesto in trajno zakonsko skupnost, ki jo navdihuje in ji daje življenjsko moč in duhovni polet zakrament svetega zakona.
Po besedah škofa Lipovška, nas skrivnost in vsebina praznik vabi na Marijino pot, ki je pot vesele in zveste hoje za Kristusom. „Posebej tistim, ki so danes najbolj ogroženi. To so najprej otroci. Tisti še nerojeni, pa tudi otroci iz razbitih in nepopolnih družin. Ogroženi so starejši, onemogli in zapuščeni in še posebej brezposelni in vsi, ki trpijo zaradi stečajev ter neodgovornega in krivičnega poslovanja,“ je povedal škof Lipovšek.
Skrivnost in vsebina praznika nam - tako škof Lipovšek - odkrivata, da Bog omogoča, da tudi sredi puščave začno izvirati studenci žive vode, ki rojevajo novo življenje. „To modrost in življenjsko bližino so odkrili tisti zakonci in starši, ki se tudi danes odločajo za večje število otrok. In hvala Bogu, število takih družin narašča. V to modrost so vstopili tisti mladi zaročenci, ki so odkrili lepoto in moč čiste ter odgovorne ljubezni, ki v zakramentu sv. zakona doseže polnost in najglobljo utemeljitev. Te modrosti smo se učili na duhovni poti evharističnega leta, ki je doseglo svoj vrhunec na Slovenskem evharističnem kongresu in beatifikaciji bl. Alojzija Grozdeta v Celju. Tudi Marija je bila tam. Mladi so njeno milostno podobo z Brezij slovesno prinesli na stadion, potem ko so ob njej prečuli noč v molitvi. Prepričani smo, da so ti mladi in vsi drugi udeleženci kongresa globoko doživeli temeljno sporočilo tega dogajanja, ki je tudi temeljno sporočilo današnjega praznika in to je oznanilo in vsebina naše vere, da zlo, greh, kriza in vsi podobni pojavi v današnjem svetu nimajo zadnje besede. Odločilno dogajanje je delo odrešenja, je Božji odrešitveni načrt, ki svet in človeštvo zanesljivo vodi proti nebeški domovini, v smeri novega neba in nove zemlje (prim. 2 Pt 3,13). Marija vnebovzeta je ta cilj že dosegla in je zato mogočno znamenje na nebu (prim. Raz 12,1). Naj bo tudi mogočno znamenje na poti našega, na poti Naj bo tudi mogočno znamenje na poti našega, na poti mojega in tvojega življenja.“
Škof Štumpf: Ne jokajo samo otroci, jokajo tudi odrasli
Številni verniki murskosoboške škofije so se na praznik Marijinega vnebovzetja zbrali pri Mariji pod Logom, kakor pravijo njenemu svetišču v Turnišču. Praznično sveto mašo je daroval škof Peter Štumpf. V svojem nagovoru je poudaril, da v podobi praznika Marije vnebovzete zremo največji dar, ki nam ga Boga podarja.
„Dokler živimo, lahko upamo. Ne glede na starost, smo v nekem smislu vsi otroci. Vedno potrebujemo nekoga, ki nas zna potolažiti, opogumiti in nasmejati. Tako kot zmore to samo mama, ki jokajočega otroka pomiri in ga spravi v dobro voljo. Ne jokajo samo otroci, jokajo tudi odrasli: Pričneš dopust, po dopustu pa ti sporočijo, da nimaš več službe, ker reorganizirajo podjetje – tisti pa, ki ohranijo službo, ne vedo, ali bodo zaradi strahotnih norm in zahtev ohranili živce, zdravje – zelo daleč je do tistih magičnih 65 let, ko bi naj prejemali borno pokojnino; preseneti te lahko bolezen ali nenadno poškodba, ki je trajna in ti povsem spremeni način življenja; nenadoma se v družino priplazi smrt in zaseka rano v srce, ki ne more preboleti izgube ljubljenega člana; prijatelj, s katerim sta si delila kruh, se ti je zahrbtno izneveril in postal nasprotnik; ljubezen med možem in ženo se lahko hitro spremeni samo še v sobivanje, varanje in obup … In tako izgine tudi poslednje upanje,“ je dejal škof Štumpf in dodal, da življenje postane samo še mora in breme. „Pred tem se ne moremo obraniti ne verni niti neverni, ne mladi niti starejši. Kot da je življenje spleteno iz mnogih zank in v eno se boš prej ali slej ujel in samo lahko še čakaš kot nemočna žrtev, da se te kdo usmili ali pa pusti propasti. To je neusmiljen boj za preživetje.“
Nagovore slovenskih škofov najdete v celoti na spletni strani RKC.
