Iz krize lahko tudi z javno-zasebnim partnerstvom

Slovenija | 09.08.2010, 14:22

S sprejetjem Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, ki je v veljavi dobra tri leta so osebe javnega prava, predvsem država in občine, dobile pravno podlago za izvajanje projektov iz področja zagotavljanja javnih služb in zagotavljanja javne infrastrukture. S tem se zasebnemu sektorju omogoča prevzem aktivnejše vloge.

Namen zakona je predvsem omogočiti in pospeševati zasebna vlaganja v izgradnjo, vzdrževanje oz. upravljanje objektov in naprav javno-zasebnega partnerstva ter druge projekte, ki so v javnem interesu. Nadalje so nameni zakona še: zagotoviti gospodarno in učinkovito izvajanje gospodarskih in drugih javnih služb ali drugih dejavnosti, ki se zagotavljajo na način in pod pogoji, ki veljajo za gospodarske javne službe; omogočiti smotrno uporabo, upravljanje ali izkoriščanje naravnih dobrin, grajenega javnega dobra in drugih stvari v javni lasti ter drugo vlaganje zasebnih ali zasebnih in javnih sredstev v izgraditev objektov in naprav, ki so delno ali v celoti v javnem interesu. Namen zakona je tudi zagotoviti preglednost, konkurenčnost, nediskriminatornost in poštenost postopkov nastajanja ter sklepanja in izvajanja posameznih oblik javno-zasebnega partnerstva, varovati javne interese in zagotoviti vpliv javnega partnerja ter paziti na to, da se predmet javno-zasebnega partnerstva izvaja v javnem interesu. Toliko o splošni vsebini zakona. Kako pa je v praksi?

Kot projekti javno-zasebnih partnerstev se lahko izvajajo projekti zagotavljanja in izvajanja javnih služb ter projekti vzpostavljanja javne infrastrukture. Temeljni pogoj, da lahko določen projekt izvedemo v obliki javno-zasebnega partnerstva, je obstoja javnega interesa. Drugi pogoj pa je delitev poslovnih tveganja. Zasebni partner mora prevzeti vsaj del poslovnih tveganj, saj v nasprotnem primeru ne gre za razmerje javno-zasebnega partnerstva, pač pa za klasično javno naročilo. Seveda pa bo v javno-zasebno razmerje zasebni partner vstopil le ob predvideni rentabilnosti in ekonomičnosti projekta. Projekt naj bi namreč omogočil povrnitev vloženih sredstev in ustrezen donos za zasebnika. Vsebina takšne oblike sodelovanja mora torej vključevati tako zavarovanje javnega interesa kot tudi ohranitev komercialne privlačnosti.

Strokovnjaki ocenjujejo, da k uspešnemu izhodu iz krize lahko veliko pripomore tudi gradnja infrastrukture, večjo vključenost zasebnih sredstev pri financiranju javnih projektov pa je kot enega izmed izhodov iz krize predlagala tudi Evropska komisija. Kriza ustvarja pogoje, ugodne za izvedbo dobrih projektov po modelu javno-zasebnega partnerstva, saj je denar za dobre projekte na voljo, zato ga je smiselno pritegniti vtakšne projekte, ker so ti stabilni in sorazmerno varni. Obseg financiranja v času krize se je sicer zmanjšal, vendar dobri projekti vedno lahko uspejo. Pri tem sta še posebej aktivni Evropska banka za obnovo in razvoj in Evropska investicijska banka. Hkrati pa se je s krizo povečal tudi pritisk na državne proračune, kar bi lahko spodbudilo izvajanje projektov javno-zasebnega partnerstva.

Analitiki ugotavljajo, da težave v Sloveniji niso pri normativni ureditvi, saj zakon velja že dobra tri leta, pač pa predvsem pri politiki, kjer se sprejemajo odločitve, ali se projekti izvedejo z javnim naročilom ali z javno-zasebnim partnerstvom. Temelj za odločitev bi morala biti kakovostna analiza konkretnega projekta, ki bi vključevala pravne, ekonomske, tehnološke in druge vidike projekta ter primerjavo različnih modelov, s katerim je mogoče projekt realizirati. Poznavalci menijo, da je Slovenija pred nekakšno, sicer le navidezno, razvojno dilemo, ali vztrajati pri obstoječem sistemu zagotavljanja izvajanja javnih služb s prevladujočo vlogo države oz. občin, ki se financirajo pretežno iz javnih sredstev, in tvegati, da se bo v prihodnosti zaradi preobremenitve javnih financ zmanjšal obseg oz. kakovost izvajanja javnih služb, ali pa se povezati z zasebnim sektorjem in ga aktivno vključiti v izvajanje javnih služb in gradnje javne infrastrukture. Vendar pa bo Slovenija kot del Evropske unije preprosto morala slediti evropskim trendom, ki gredo v smeri povezovanja javnega in zasebnega sektorja na vseh področjih izvajanja javnih služb.

Kot ključne prednosti javno-zasebnega partnerstva zagovorniki navajajo večjo vrednost za denar, uporabo znanj in izkušenj zasebnega sektorja, hitrejšo implementacijo projektov in manjšo obremenitev javnih proračunov. Javno zasebno partnerstvo je lahko učinkovito orodje, saj imajo ob pravilni uporabi koristi tako javni kot tudi zasebni partner, seveda pa tudi uporabniki, zaradi katerih se projekti vodijo.