Blaž LesnikBlaž Lesnik
Andrej NovljanAndrej Novljan
Rok MihevcRok Mihevc
Boris Pahor (foto: ARO)
Boris Pahor

VIDEO Pahor: Komunisti so skoraj pokopali idejo o socialni družbi

Slovenija | 24.08.2010, 06:57

Na spominski slovesnosti Ob 23. avgustu, vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, v Sloveniji ni bilo državne proslave. So pa sinoči v Štanjelu pripravili spominsko slovesnost, na kateri je zbranim spregovoril pisatelj Boris Pahor. Poudaril je, da je bil med vsemi režimi za Primorce in Slovence najhujši fašizem, ki se je spravil na otroke in ne odrasle kot ostali.

Slovesnost, ki je potekala na ozemlju, kjer so Slovenci močno občutili posledice fašističnega totalitarizma, je tako potekala tudi v luči 90. obletnice požiga narodnega doma v Trstu in 80. obletnici bazoviških žrtev. Akademik Pahor je opozoril, da bi kdo pomislil, da pretirava, ko ob nacističnem zlu daje prednost črni diktaturi. „Vendar je treba vedeti, da je imel nacizem opraviti z nami kot z odraslimi ljudmi, medtem ko se je fašizem lotil naših otrok v vrtcu in potem v osnovni šoli, kjer je majhno bitje, če ni znalo hitro postati italijansko čuteče, doživljalo razne kazni, od udarcev s črtalom po prstih členkov, klečanja na morski soli, do pljuncev v usta učitelja Sottosantija v Vrhpolju" je v slavnostnem govoru poudaril Boris Pahor in se vprašal, če ni absurdno, da smo na tako ponižanje, na tako zaničevanje pozabili. Namesto da bi oskrumbo človeškega dostojanstva dali pred sodišče za človekove pravice, ker taki zločini ne zastarajo, pa tega ne naredimo. "Tako se torej čutimo Evropejci 21. stoletja," je še dejal Pahor.

„Vtis imam, da se je človeška družba tako izmaličila, da se je na tako imenovano zlo, naj bo moralno, socialno ali politično tako navadila, da jemlje današnji nastali trend kot nekaj normalnega. To drži tudi za slovensko družbo, ki je izgubila pravo vrednotenje svoje zgodovine in svoje bližnje preteklosti, izgubila zavest, da smo kot številčno skromno prebivalstvo plačali preizkušnje, ki so nam jih naprtili vsi trije totalitarizmi prejšnjega stoletja. In če dobro premislimo, kakšno je bilo prestano hudo, potem lahko rečemo, da nam je najbolj stregel po življenju fašizem,“ je opozoril Pahor.

Od slovenske vlade tržaški pisatelj pričakuje, da bo zahtevala javno potrditev in objavo poročila slovensko-italijanske zgodovinske komisije o slovensko-italijanskih odnosih od leta 1880 do 1965. "Poročilo je potrebovalo sedem let nosečnosti, a je bilo podpisano soglasno. Omenjeno poročilo naj pride v šole, kot sta v podobnem primeru storila Francija in Nemčija. Seveda bi taki objavi prej ali slej sledil nastop predstavnikov obeh držav," je še dejal Pahor in dodal, da „je še bolj pomembno, da slovenska mladina spozna iz knjig vso preteklo zgodovino, medvojno in tudi povojno, to se pravi tudi usodo primorske, ker o tem vlada nestrinjanje, ignoranca.“

Nominiranec za Nobelovo nagrado na gradu Štanjel se je dotaknil tudi „nove civilizacije, ki jo prinaša globalizem, kar pa je v resnici deloma novi totalitarizem, dominacija kapitala, bank in borz. Totalitarizem, ki nima svojega sedeža, kot so jih imeli tisti 20. stoletja, ta ima svoj sedež povsod, tako da, ko se pri svojih kalkulacijah ušteje, nastaja totalna tudi kriza.“ Profesor Pahor meni, da bi morali biti mladi poučeni tudi o tem pogubnem zlu. „A to je problematika, ki se je naj loti nekdo drug, rekel bom samo, da bo reševanje ekonomsko-socialnega vprašanja težavno, ker so komunisti skoraj pokopali idejo socialne družbe s svojo diktaturo, tajno policijo in taborišči.“

Vladajoča politika, z izjemo premiera bojkotirala slovesnost

Slovesnosti v Štanjelu so se udeležili tudi nekateri politiki, med njimi sicer z izjemo predsednika vlade Boruta Pahorja ni bilo predstavnikov vladajoče koalicije. Ob tem je predsednik SDS Janez Janša za naš radio poudaril: „Iz vidika evropskih vrednot je vseeno, s kakšno ideologijo se opravičuje zločin, ne glede na to, kakšno je opravičilo: Zločin ostane zločin. Žal pa temu ni tako v Sloveniji, zaradi tega je tudi ta odsotnost praktično vse levice, razen gospoda (Boruta) Pahorja, ki pa itak gre povsod, kaže na to, da v Sloveniji ta evropska in svetovna norma ni obveljala.“

Slovesnosti na gradu so se udeležili tudi evropski poslanec Milan Zver, predsednica NSi Ljudmila Novak, nekateri poslanci SDS, številni predstavniki javnega življenja, duhovniki, prav tako pa tudi koprski škof Metod Pirih ter ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. „Ta dan kot je današnji, dan spomina na vse žrtve totalitarnih sistemov, je izrednega pomena, ker izpostavlja bistvo totalitarizma. Da so vse žrtve totalitarnih režimov enako žrtve in zato enakovredne našega spoštovanja, našega spomina in seveda vsi totalitarni režimi enakovredni obsojanja.“

Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov smo letos obeležili drugič, saj je Evropski parlament sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu 2. aprila 2009. Organizatorji, Študijski center za narodno spravo, Občina Komen, Inštitut dr. Jožeta Pučnika in Društvo slovenski izobražencev iz Trsta so ob letošnjem praznovanju želeli dati poudarek predvsem fašističnemu preganjanju Slovencev na Primorskem, k temu pa sta jih spodbudili dve pomembni obletnici - 90-letnica požiga narodnega doma v Trstu in 80-letnica bazoviških žrtev.

Slovenija, Cerkev na Slovenskem, Politika
Javni vpogled v opisne in grafične podatke katastra nepremičnin (photo: GURS) Javni vpogled v opisne in grafične podatke katastra nepremičnin (photo: GURS)

Katastrski dohodek leti v nebo?

V zadnjih dneh smo v naše uredništvo prejeli nekaj klicev razburjenih lastnikov zemljišč, ki trdijo, da so v aplikaciji za Javni vpogled v opisne in grafične podatke katastra nepremičnin, za ...