Castel Gandolfo
Papež in Sveti sedež Marta Jerebič
Vsako poletje, ko postane v Rimu neznosno vroče, se papež umakne v Castel Gandolfo. Benedikta XVI. so v tem kraju ob Albanskem jezeru, približno 30 km iz Rima in na 450 metrih nadmorske višine, sprejeli včeraj popoldne. Tamkajšnje vile so sicer že štiri stoletja poletna rezidenca papežev.
Castel Gandolfo je majhen kraj s približno 9 tisoč prebivalci. Pred Kraljevino Italijo je bil del papeške države, danes pa je to 55 hektarov veliko ekstrateritorialno ozemlje Vatikana. Rezidenco je papež Klemen VIII. zasegel konec 16. stoletja, pod papežem Urbanom VIII. pa so jo v prvi polovici 17. stoletja prezidali v papeško palačo. V Castel Gandolfu sta umrla dva papeža: Pij XII. leta 1958, Pavel VI. pa leta 1978. Rezidenca je kompleks treh vil: papeške palače, vile Cybo in palače Barberini. Zraven spadajo še vrtovi Belvedere in posestvo z majhno kmetijo.
„Zelene površine in panoramski razgled so očarljivi,“ je v pogovoru za Radio Vatikan povedal direktor papeških vil Saverio Petrillo. Na eni strani pogled seže do Rima in Tirensko morje, na drugi strani na Albansko jezero in okoliška pobočja. Razgled je zelo pomirjujoč.
„Dvorane v palači niso krasili veliki umetniki, saj so jo vedno obravnavali kot podeželsko rezidenco. Znotraj kompleksa je mednarodni kongresni center fokolarov. Najdemo pa tudi pokrit bazen, ki so ga Janezu Pavlu II. v začetku njegovega pontifikata podarili ameriški katoličani. Na vzhodnem delu je od leta 1930 vatikanska zvezdarna:
„Astronomski observatorij je svojo funkcijo prenehal opravljati že v 70-ih letih prejšnjega stoletja zaradi raznih oblik onesnaževanja, med njimi tudi svetlobnega. Mestne luči in letala ne omogočajo več preučevanje neba v študijske namene,“ je še povedal direktor papeških vil v Castelgandolfu.
