Varuhinja: Ali je Slovenija (še) socialna država?
Slovenija |
Je Slovenija še socialna država? To se je ob predajali letnega Poročila varuha človekovih pravic predsedniku državnega zbora Pavlu Gantarju vprašala varuhinja Zdenka Čebašek Travnik.
Varuhinjo zanima tudi, kaj lahko storijo državne institucije, da preprečijo nadaljnje drsenje velikega števila ljudi v revščino. Predsednik parlamenta pa: Kršenje človekovih pravic je povezano z naraščajočo socialno stisko v Sloveniji.
„Čedalje očitneje je, da pravna država bolje deluje za tiste, ki imajo denar in si lahko privoščijo odvetnike. Čeprav odvetniška zbornica opozarja, da ni povezave med višino plačila in kakovostjo odvetniških storitev, praksa kaže ravno to,“ v poročilu za leto 2009 ugotavlja varuhinja in dodaja, da se podobno dogaja v šolstvu in zdravstvu. „Dostop do zdravstvenih storitev je podobna zgodba, laže je tistim, ki imajo več denarja. Tistim na socialnem obrobju so zobozdravniške storitve nedosegljive. Čakalne dobe storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja so zelo dolge,“ je v poročilu zapisala varuhinja in glede socialnega varstva poudarila. „Socialno varstvo, ki naj bi zagotavljalo pomoč najrevnejšim prebivalcem države, blaži najhujše stiske, a ugotavljamo, da to ni dovolj. Kje so resnične meje revščine? Kdaj bodo uradni statistični podatki postali aktualni in primerljivi s podatki nevladnih organizacij? Na Varuha se obračajo posamezniki, ki kljub temu, da so izkoristili vse razpoložljive oblike denarnih in drugih pomoči, ne morejo plačati položnic (za najemnino in pripadajoče stroške). Tiskanim medijem so se že davno odpovedali, o računalniku, s katerim naj bi na spletu našli koristne informacije, lahko samo sanjajo. Že pot do lokalnega središča, kjer bi svoje pravice lahko uveljavljali v osebnem pogovoru, je zanje prevelik strošek. Srečujemo se s pobudami, v katerih nam starejši ljudje sporočajo, da jih svojci »jemljejo iz doma« (dom za starejše ljudi), kjer so se dobro počutili in imeli vso oskrbo, ki je poslej nimajo več. Seveda, svojci potrebujejo denar, namenjen za (do)plačilo storitev v domu, za svoje potrebe,“ piše v poročilu.
Precej kritična je varuhinja Zdenka Čebašek Travnik tudi do zaposlovanja. „Tudi področje zaposlovanja kaže, da je teže tistim, ki nimajo dovolj (prihranjenih) sredstev, ko se znajdejo na seznamu brezposelnih in bi se (morda) podali v postopek uveljavljanja pravic do nekdanjega delodajalca.“
„Država, še posebej če se razglaša za socialno, bi morala poskrbeti za bolj uravnoteženo porazdelitev dobrin med vse ljudi. Še več, morala bi poskrbeti, da imajo vsi enak dostop do izobraževanja, zdravstvene oskrbe in sodnega varstva. Naše ugotovitve kažejo, da se Slovenija nevarno oddaljuje od teh izhodišč, oblast pa se na te negativne odmike odziva prepočasi. Zato se pridružujem resni razpravi o univerzalnem temeljnem dohodku, kot pristopu, ki bi ljudi spodbudil k dejavnejšemu vključevanju v življenje brez strahu za preživetje,“ še piše v Poročilu varuhinje človekovih pravic za leto 2009.
Predsednik Državnega zbora dr. Gantar je poudaril, da so kršenja človekovih pravic danes povezana tudi z naraščajo socialno stisko v Sloveniji. To je po njegovih besedah pomembno sporočilo, ki zahteva od javnih oblasti, tako od parlamenta kot od Vlade, da s posebno pozornostjo sprejemajo takšne ukrepe, ki predvsem olajšajo življenje tistih, ki so na najslabšem: "Da socialno šibkim, ki se ne znajdejo v vrtincih krize in ne najdejo izhoda iz krize, poskušajo pomagati, da prebrodijo obdobje negotovosti in stisk".
Glede sodelovanja javnosti v zakonodajnem postopku in postopku sprejemanja drugih aktov, ki jih sprejema Vlada, je predsednik dr. Gantar opozoril, da bi moralo biti sodelovanje zagotovljeno predvsem v zgodnjih fazah priprave zakonov, podzakonskih aktov in drugih dokumentov, še preden ti pridejo v parlament oziroma zakonodajni postopek. "Ko pridejo v parlament, so ti zakoni namreč že oblikovani, možno jih je amandmirati, vendar zelo težko v celoti spreminjati", je dejal dr. Gantar. Proces, preden se zakon, program, resolucija ali podzakonski akt, oblikuje, je izjemno pomemben in bi ga bilo po njegovih besedah treba urediti s posebnim zakonom.
