Obisk ministra Žekša slovenskih duhovnikov v Trstu

Slovenija | 21.07.2010, 15:48

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš se je na povabilo predsednika Duhovske zveze Dušana Jakomina srečal s 14 slovenskimi duhovniki, ki delujejo v Trstu.

Duhovnik Jakomin je v vsojem nagovoru dejal, da je vloga duhovnika predvsem oznanjevanje, ki poteka z besedo, kar ima bistveno vlogo v človeškem razmerju. "V tem je posebna vloga slovenskega duhovnika: oznanja in govori slovensko besedo. Za nas je oznanjevanje tesno povezano s kulturnim delovanjem. Čeprav ne razpolagamo s posebnimi gmotnimi sredstvi nas vodi ideal, da je pripadnost Cerkvi ter zvestoba svojemu narodu, besedi in pesmi ključnega pomena," je povedal Jakomin in o načrtih za prihodnost povedal: "Velik problem je pomanjkanje tukajšnjih duhovniških poklicev. Zadnja nova maša je bila leta 1995, novih novomašnikov pa ni na obzorju. Iz Slovenije jih tudi ne moremo več pričakovati, saj jih tudi tam primanjkuje. Tako se bo zgodilo, da ob pešanju naših moči v marsikaterem kraju ne bo več slovenskega bogoslužja. Kljub težavam pa nas preveva optimizem, ker vemo, komu služimo in zakaj. Od tod naša skrb in naše delovanje. V tem duhu pričakujemo razumevanje in sodelovanje s Slovenijo, da naše delo in napore enakovredno ovrednoti z delom ostalih organizacij, ki delujejo v korist tukajšnjega slovenskega človeka."

Nagovor predsednika Duhovske zveze Dušana Jakomina

Spoštovani gospod prof. dr. Boštjan Žekš, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu!

Veseli smo Vašega obiska in iz srca se Vam zahvaljujemo za izkazano pozornost. Duhovniki, ki živimo na tem ozemlju smo neposredni nasledniki tiste generacije slovenskih primorskih duhovnikov, imenovanih tudi Čedermaci, ki so v težkih trenutkih naše zgodovine znali braniti pravice našega ljudstva, mu bili blizu in z njim trpeli. Naj mi bo dovoljeno poudariti, da smo na to ponosni. To je ponos »primorske« Cerkve, kjer je bil primorski duhovnik varuh in branitelj ne samo vere, ampak tudi slovenske besede in prisotnosti, zaradi česar je bil tudi preganjan.

Ne spimo pa na lovorikah, saj smo kmalu po vojni postali tarče drugih ideoloških skrajnežev. Naša prizadevanja se nadaljujejo v novih, nič manj lahkih razmerah. Vloga slovenskega duhovnika v zamejstvu je danes enako pomembna, kot je bila nekoč. Naše delo je tiho in vztrajno, v stalnem stiku z ljudmi. Tržaški Slovenec, ki je zvest slovenskemu bogoslužju, ostaja zvest tudi svoji slovenski identiteti. Priznati moramo, da smo priča neustavljivemu osipu števila Slovencev, zlasti v samem mestu Trst, kar postaja usodno za naš kraj, za našo prihodnost.

Do leta 1991 smo bili slovenski duhovniki s strani matične države zanemarjeni, neupoštevani in prezirani. Podobno je ravnala tudi italijanska oblast. Pomagali smo si sami, kakor smo mogli in znali. Ob sebi smo vedno imeli verne ljudi, ki so nam gmotno pomagali pri naših pobudah, zlasti pri gradnji župnijskih in društvenih domov. Zato imamo danes svoje domove, tisk in druge dejavnosti. Pravično bi bilo, da bi matična država znala to upoštevati in ustrezno priskočiti na pomoč.

Duhovniki

Tržaški duhovniki smo povezani v duhovniško organizacijo, ki nosi ime Duhovska zveza. Ustanovljena je bila s cerkvenim dovoljenjem leta 1947. Danes na Tržaškem deluje 14 slovenskih duhovnikov, eden izmed njih je trenutno v domu za ostarele redovnike. Osem jih je prišlo na pomoč k nam iz Slovenije, od teh so štirje škofijski duhovniki, dva pa redovnika. Pri tem je treba omeniti salezijansko skupnost na Opčinah, ki spada v slovenski inšpektorat. Omeniti je treba tudi redovno skupnost slovenskih Šolskih sester, ki imajo provincialno hišo v Trstu pri Sv. Ivanu ter podružnici v Borštu in v Dolini. Skrbijo za obšolske dejavnosti mladih in varstvo ostarelih.

Duhovniki smo cerkveno povezani v t.i. slovenskem dekanatu, ki je openski dekanat in združuje vse slovenske župnije tržaške okolice s slovenskimi duhovniki v mestnih župnijah tržaške škofije. Službo škofovega vikarja, posebnega nadškofovega sodelavca, opravlja g. Anton Bedenčič, župnik na Repentabru.

Mlajši duhovniki poučujejo verouk v državni šoli in tako skrbijo tudi za mladino. To službo opravljajo tudi nekatere redovnice in laiki. Tesno sodelujemo s sobrati v goriški nadškofiji, nekaj malega tudi s tistimi v videmskimi nadškofiji. Povezani smo s Cerkvijo na Slovenskem, od katere tudi dobivamo liturgične knjige.

Za boljši prikaz bom opisal naše pastoralno področje glede na stanje v mestu, v Bregu in miljski občini ter na Krasu. Devinski dekanat, ki obsega vasi s slovenskim bogoslužjem v Štivanu, Devinu, Nabrežini, Mavhinjah, Šempolaju in Zgoniku, čeprav civilno sodi v tržaško pokrajino, spada v goriško nadškofijo.

Mesto Trst

V mestu delujemo štirje slovenski duhovniki. Posebna skrb je dodeljena sobratu g. Mariju Gerdolu, ki vodi Slovenski pastoralni center, središče, ki skrbi tudi za slovenske vernike v mestnih župnijah brez slovenske duhovne oskrbe. V slovenskem jeziku mašujemo v devetih mestnih cerkvah: v Barkovljah, v Rojanu, pri Novem sv. Antonu, ki je za nas hkrati osrednja cerkev, pri Sv. Ivanu, pri Sv. Vincenciju, pri Sv. Jakobu, v Škednju pri Sv. Ani in na Katinari. Zadnja leta smo prenehali s slovenskim bogoslužjem v treh mestnih župnijah, in sicer v Podlonjerju, na Kolonkovcu in pri salezijancih na Istrski ulici.

Breg in miljska občina

Breg zavzema vasi občine Dolina. Tu je pet župnij z dvema duhovnikoma. V Ricmanje prihaja maševat župnik s Katinare. Z Bregom sta povezani skupnosti v miljski občini: pri Korošcih – Sv. Barbari mašuje duhovnik iz Mačkolj, za Žavlje in Štramar mašuje italijanski župnik v italijanščini, verniki odgovarjajo v slovenščini.

Kras

Na Krasu je šest duhovnikov in šest župnij: Sv. Križ, Prosek, Kontovel, Opčine, Trebče, Bazovica. V mestu imamo devet slovenskih nedeljskih maš, pet slovenskih maš v Bregu, dve v miljski občini in osem na Krasu. Skupno je vsako nedeljo na Tržaškem 24 slovenskih maš. Tudi redovna hiša slovenskih šolskih sester pri Sv. Ivanu je središče z vsakodnevno sv. mašo.

Kulturno delo slovenske tržaške Cerkve

Vloga duhovnika je predvsem oznanjevanje, ki poteka z besedo, kar ima bistveno vlogo v človeškem razmerju. V tem je posebna vloga slovenskega duhovnika: oznanja in govori slovensko besedo. Za nas je oznanjevanje tesno povezano s kulturnim delovanjem. Čeprav ne razpolagamo s posebnimi gmotnimi sredstvi nas vodi ideal, da je pripadnost Cerkvi ter zvestoba svojemu narodu, besedi in pesmi ključnega pomena.

Skrb za mladino se je začela že leta 1946, ko je začela izhajati otroška revija Pastirček, ki še danes izhaja v Gorici. Duhovniki so bili pobudniki sedanje Slovenske zamejske skavtske organizacije in drugih skupin za mlade. S katehetskimi in birmanskimi skupinami tudi danes skrbijo za oratorije in mladinske tabore.

Leta 1958 smo začeli z množičnimi romanji v dveh oblikah: enodnevno romanje in večdnevno romanje. Tako smo duhovniki prvi ponesli slovensko besedo in pesem po Evropi. Zelo dobro je razvito cerkveno petje, za katerega skrbi Zveza slovenskih cerkvenih zborov, ki povezuje več kot 30 odraslih in devet otroških oz. mladinskih zborov. Mnogi odrasli in vsi otroški zbori ob sakralni gojijo tudi posvetno slovensko pesem. Začeli smo s skupnimi koncerti in nastopi zborovskih revij, najprej v božičnem času, kmalu zatem pa tudi z revijami ljudskih in umetnostnih pesmi.

V zvezi s slovenskim tiskom je treba omeniti sodelovanje tržaških duhovnikov in laikov pri Goriški Mohorjevi družbi in pri tedniku Novi glas, ki je naslednik prejšnjih katoliških tednikov. V Trstu sta v povojnem času do povratka v matično domovino »prezimovali« publikaciji, ki sta začeli izhajati v Sloveniji: salezijanske Knjižice in ekumenski zbornik Kraljestvo Božje, zdaj V edinosti.

Pet let sem bil odgovorni urednik prve kulturne revije Mladika, ki izhaja od leta 1958, ter urednik mesečnika Naš vestnik, ki izhaja že 35. leto. Mnoge župnije imajo tudi župnijske liste v slovenščini. Ves povojni čas na deželnem sedežu RAI na radiu Trst A skrbimo za verske oddaje ter za prenos slovenske maše, ki se je začel v času, ko verniki v Sloveniji tega niso imeli in so se opirali na nas. Tedensko pripravljamo versko oddajo Vera in naš čas, ki je na sporedu vsako nedeljo dopoldne, s ponovitvijo v ponedeljek. Z goriškimi sobrati si delimo skrb za televizijsko versko oddajo Utrip evangelija, ki je na sporedu vsako soboto zvečer po tv poročilih tržaškega sedeža RAI. V postnem času sodelujejo z nami duhovniki iz Sloveniji in oblikujejo že tradicionalne t.i. postne govore.

Z laiki smo v okviru Slovenske prosvete organizirali Slovenske večere, ki so kulturni nastopi v mestu in vaseh. Omeniti velja kulturno delovanje v okviru naših kulturnih domov, ki smo jih zgradili s prispevki in pomočjo številnih ljudi. Domovi so kraj srečanja, kulturne dejavnosti ter krepitve medsebojnih stikov in druženja. Naše delo poteka med župnijami, domovi, šolo, radijem, tiskom, izleti, kulturnimi prireditvami in koncerti.

Slovenska Cerkev na Tržaškem smo duhovniki skupaj s svojim ljudstvom, ki z živo besedo izpolnjujemo versko in narodno nalogo med ljudmi. Čeprav so se pojavljale tudi ovire in težave iz matične države, smo vztrajno nadaljevali.

Težave in pogled naprej

Velik problem je pomanjkanje tukajšnjih duhovniških poklicev. Zadnja nova maša je bila leta 1995, novih novomašnikov pa ni na obzorju. Iz Slovenije jih tudi ne moremo več pričakovati, saj jih tudi tam primanjkuje. Tako se bo zgodilo, da ob pešanju naših moči v marsikaterem kraju ne bo več slovenskega bogoslužja. Kljub težavam pa nas preveva optimizem, ker vemo, komu služimo in zakaj. Od tod naša skrb in naše delovanje. V tem duhu pričakujemo razumevanje in sodelovanje s Slovenijo, da naše delo in napore enakovredno ovrednoti z delom ostalih organizacij, ki delujejo v korist tukajšnjega slovenskega človeka.