Študentski protesti
Malo delo: socialna varnost ali brodolom?
Poslanke in poslanci imajo danes na mizah delovnopravno zakonodajo. Razpravo so začeli s prvo obravnavo zakona o malem delu, s katerim po besedah ministra Ivana Svetlika želijo povečati prožnost trga dela in tem delavcem zagotoviti ustrezno socialno varnost. Vendar v opoziciji, tako kot študentje in sindikati, niso takega mnenja.
V Sloveniji je vse več ljudi, ki opravljajo delo s priložnostnim značajem, in tudi tem je treba zagotoviti pravice iz sistema socialnega zavarovanja, je dejal Svetlik. Tako bo vsem, ki bodo opravljali malo delo, po novem tekla delovna doba, saj bodo plačevali prispevke v zdravstveno in pokojninsko blagajno. Minister je zatrdil še, da zakon omogoča študij in sredstva zanj. Kot je znano, je malo delo v zakonu opredeljeno kot plačano začasno delo, v obsegu največ 60 ur na mesec oziroma 720 ur letno.
Zakon bo tako po besedah poslanca SD Dejana Levaniča ustvaril pogoje, da bo študent več študiral in manj delal. "Po podatkih iz raziskave Euroštudent slovenski študentje v povprečju prebijejo na predavanjih 18 ur tedensko, 17 ur na teden pa jim vzame individualno študijsko delo. Poleg tega 17 ur na teden namenijo plačanemu delu, skupaj torej delovnik povprečnega študenta traja 52 ur tedensko. Študentje torej veliko časa namenjajo delu ob študiju, zato študij kot tak traja dlje."
Na drugi strani je Jakob Presečnik (SLS) opozoril na to, da študentsko delo mnogim študentom finančno omogoča študij. Zato bi po njegovo morali ta zakon sprejemati le skupaj z novim zakonom o štipendiranju.
Sicer naj bi zakon vzpostavil tudi boljši nadzor nad zlorabo študentskega dela, delodajalci pa svojih dejavnosti ne bi mogli graditi več zgolj na malem delu, temveč bi morali nuditi tudi zaposlitve. V koaliciji ga zato načeloma podpirajo, v Zares in DeSUS opozarjajo le na potrebo po dopolnilu, ki bi preprečil, da bi malo delo predstavljalo konkurenco rednemu. Kot pozitivno vidijo tudi, da bo zakon enotno uredil malo delo za študente, nezaposlene in upokojence.
Medtem so v opoziciji kritični predvsem glede dejstva, da je vlada zakon v parlamentarno obravnavo poslala brez socialnega dogovora. Predlogu zakona namreč ostro nasprotujejo sindikati in študentje. Predstavniki slednjih so se tudi udeležili današnje deje. Med njimi tudi član predsedstva Študentske organizacije Slovenije Marko Funkl, ki meni, da je zakon tako slab, da se ga niti z dopolnili ne da popravljati. Hkrati je opozoril, da je zakon v razpravi, kljub temu še ni niti zakona o štipendiranju niti drugih zakonov, ki naj bi urejali socialne transferje.
Odzvali so se tudi v Mladi Sloveniji, kjer so prepričani, da zakon o malem delu pomeni socialni brodolom za študente in njihove starše, vlado pa pozivajo, naj najprej poskrbi za dostojne štipendije.
