Nedelja je dan vstalega Gospoda

Cerkev na Slovenskem | 06.06.2010, 09:27

Pred Slovenskim evharističnim kongresom in beatifikacijo mučenca Alojzija Grozdeta, ki bosta prihodnjo nedeljo, 13. junija na stadionu Arena Petrol, je pater Tomaž Podobnik napisal razmišljanje, ki so ga duhovniki brali pri nedeljskih mašah. Poudaril je, da je nedelje dan vstalega Gospoda, „tedenska velika noč in duša vseh dni v tednu."

Pater Tomaž je prepričan, da bi morali nedeljo sprejeti, ko pomemben obred, „spominjanje nečesa, kar je zdavnaj minilo: to je skrivnostna navzočnost Vstalega, ki se nam pridružuje na poti naših razočaranj in skrbi, nas nagovarja s svojo besedo, razblinja našo temo in se nam vedno znova ob lomljenju kruha razodeva v čudoviti skrivnosti svojega poveličanega obličja.“

Nagovor p. Tomaža Podobnika objavljamo v celoti

10. navadna nedelja, 6. junij

Praznovanje nedelje – glavni sad evharističnega kongresa

Dragi bratje in sestre! Glavni in trajni sad Slovenskega evharističnega kongresa, ki je pred nami, naj bi bil ta, da se v svojem osebnem in skupnem življenju začnemo zavestno zavzemati za praznovanje nedelje. Ko namreč z zaskrbljenostjo ugotavljamo naraščajoče propadanje družin in vse večje razsulo v družbi, vidimo, da je pot rešitve iz te krize bistveno v tem, da se oklenemo vstalega Kristusa, ki nam daje čutiti svojo rešilno navzočnost še posebej na svoj dan, na nedeljo, ko gre z nami kot skrivnostni Sopotnik skozi nedeljske ure kakor z učencema na poti v Emavs, da se nam razodene kot Živi ob lomljenju kruha pri nedeljski sveti maši. Rešitev družin in župnij je v zavestnem zavzemanju za praznovanje nedelje, ki je vse od apostolskih časov tedenska velika noč, središče krščanske vere in zato tudi duša vseh drugih dni v tednu: napolnjuje jo navzočnost vstalega Kristusa.

Ne bojte se dati svojega časa Kristusu!

Zavzetost za praznovanje nedelje je zelo pri srcu sedanjemu papežu Benediktu XVI., saj se vsa njegova duhovnost in apostolsko delovanje v duhu svete evharistije navdihuje ob navzočnosti vstalega Gospoda, ki prinaša veselje. To veselje vedno znova poudarja. Posebni in trajni navdih za pobudo k obnovljenemu praznovanju nedelje v Sloveniji pa izvira tudi iz apostolskega pisma papeža Janeza Pavla II. »Gospodov dan«, v njegovi preroški viziji: tedensko praznovanje Gospodovega dne omogoča župnijskemu občestvu in posameznim vernikom živo srečanje z vstalim Jezusom in prenovljeno življenje iz njega! Takole je zapisal:

“Nedelja je v središču krščanskega življenja. Vse od začetka svojega papeževanja neutrudno ponavljam: »Ne bojte se! Odprite vrata Kristusu, na stežaj jih odprite!« V tem smislu danes vabim vse, naj znova odkrijejo nedeljo: Ne bojte se dati svojega časa Kristusu! Da, odprimo svoj čas Kristusu, da ga bo mogel presvetliti in mu dati pravo smer. On pozna skrivnost časa in skrivnost večnosti in nam izroča »svoj dan«, ki je vedno nov dar njegove ljubezni. Vnovično odkritje tega dne je milost, ki jo je treba izprositi, da bi mogli v polnosti uresničevati zahteve, ki izhajajo iz vere, in dati oprijemljiv odgovor na najbolj notranja in resnična hrepenenja, ki jih nosi v sebi vsak človek. Čas, ki ga dajemo Kristusu, ni nikoli izgubljen čas, ampak je pridobljen čas v prid globoko segajočega počlovečenja naših medsebojnih odnosov in našega življenja.”

Vsako nedeljo nas vabi, da v njegovo daritev ljubezni, ki jo v Svetem Duhu daruje Očetu, položimo svoje srce, ...

Zavzemajmo se torej za praznovanje Gospodovega dne! Nedelja je dan vstalega Gospoda, tedenska velika noč in duša vseh dni v tednu. Na ta dan Jezus vedno znova stopa med nas, svoje učence, nam govori svoj “Ne bojte se!” v naše tesnobe in strahove, nam prinaša svoje veselje in svoj mir. Na ta dan, kakor na prve binkošti, v naša srca vedno znova razliva Svetega Duha, ki nas edini more prenoviti in usposobiti za to, da drugim postanemo luč.

Vse to se dogaja pri nedeljski sveti maši. To ni dolgočasen obred, spominjanje nečesa, kar je zdavnaj minilo: to je skrivnostna navzočnost Vstalega, ki se nam pridružuje na poti naših razočaranj in skrbi, nas nagovarja s svojo besedo, razblinja našo temo in se nam vedno znova ob lomljenju kruha razodeva v čudoviti skrivnosti svojega poveličanega obličja. Vsako nedeljo nas vabi, da v njegovo daritev ljubezni, ki jo v Svetem Duhu daruje Očetu, položimo svoje srce, vse svoje življenje in postanemo v skrivnosti svetega obhajila eno z njim, ki nas spreminja vase, da moremo iziti iz ječe svojega individualizma in v ljubezni iti bratom in sestram naproti, zlasti osamljenim in trpečim.

Nedelja je dan hvaležnosti za prvo stvarjenje in dan zahvale za novo stvarjenje

Nedeljska sveta maša je eno samo veselje vstalega Gospoda, in to ne glede na dobo cerkvenega leta. Vstali Kristus je vedno z nami, tudi za advent ali božič. Kakor nekoč je tudi danes vstali Jezus z nami na poti v naš Emavs, on se nam razodeva in on pričakuje, da prav ta dan, kakor nekoč onadva učenca, tudi mi pohitimo k bratom in sestram in jim na ta dan oznanimo veseli dogodek, da je Gospod res živ in da je z nami.

Nedelja je dan hvaležnosti za prvo stvarjenje in dan zahvale za novo stvarjenje. Je dan praznovanja. Kdor je v nedeljo res s srcem pri sveti maši, ta ne bo med mašo gledal na uro, v želji, da bi se čimprej tolažil s televizorjem ali s čim drugim, kar ne spada v nedeljo, ampak bo rad praznoval Gospodov dan v prisrčnem in veselem druženju z brati in sestrami, v župniji, doma in povsod, kamor gre na obisk. Še na misel mu ne bo prišlo, da bo Gospodovo in svoje veselje skrunil z delavniškim obnašanjem, ampak bo slavil Stvarnika, ko na dan svojega počitka hodi skozi naravo in se zahvaljuje Stvarniku za življenje in tolike dobrote.

Kristusu pa se bomo odprli in mu omogočili vstop, če mu bomo dali ves svoj nedeljski čas! Kristus nas vabi, da mu že v soboto zvečer, na samem začetku, odpremo vrata nedelje in mu omogočimo, da s svojo navzočnostjo napolni vse ure. Včasih so na kmetih ob sobotnem popoldanskem zvonjenju, ki je najavilo praznovanje nedelje, pometli dvorišče, uredili hišo, okrasili bogkov kot, prižgali svečo in se z molitvijo in lepo pesmijo uglasili na praznovanje.

Vse se začne pri osebni odločitvi! In vztrajati je treba v osebnem praznovanju.

Ne gre torej le za tisto uro, ko sem pri nedeljski sveti maši, ki je sicer seveda središče nedelje, ampak za vse ure! Praznujemo namreč Gospodov dan in ne Gospodovo uro! Če dam Kristusu svoj čas, je to zame pridobljen čas, ker je že od samega začetka blagoslovljen in posvečen z njegovo navzočnostjo. Ali ni morda res, da smo Jezusu ukradli njegov čas in da mu ga moramo pravzaprav vrniti? Če mu svojega časa ne damo, postane nedelja za nas prazen čas, ki ga bom skušal zatrpati z vsemi možnimi nadomestki. Vendar vsa praznovanja, in vsi »žuri« našega konca tedna, vikenda, ne morejo nadomestiti tega »Božjega dne«, se pravi prazniškega dne, ki ga je naredil Gospod!

Morda bo kdo dejal: saj nihče v moji družini noče praznovati nedelje in še k nedeljski maši ne hodi! Prav to je razlog, da tembolj ti praznuješ, se veseliš! Vse se začne pri osebni odločitvi! In vztrajati je treba v osebnem praznovanju, v veselju in ljubezni, tako da se polagoma začne v družini topiti led verske brezbrižnosti. Z očitki nikamor ne pridemo, druge lahko le obzirno povabimo in damo dober zgled. In če kdo vpraša, kako torej praznovati nedeljo, je nasvet tale:

Hodi pogosto k sveti spovedi: Gospodov dan praznuješ lahko le s čistim srcem! Vstopi v praznovanje nedelje z živo vero v navzočega Jezusa že na njen predvečer, v soboto. Naj se pokaže to tudi v zunanji pripravi. Ne skruni sobotnega vstopa v nedeljo z gledanjem praznih televizijskih oddaj! Preberi nedeljsko Božjo besedo in jo ohrani v mislih, zlasti evangelij. Prosi Jezusa, naj ti razlaga Božjo besedo. V Jezusovi navzočnosti zaspi in z njim se veseli v nedeljskem jutru. Ves dan si za nobeno ceno ne pusti vzeti veselja. Ne skruni nedelje z delom! V povezanosti z župnijskim občestvom notranje sodeluj pri sveti maši. Jezus ti govori: “Srca vseh članov tvoje družine, zlasti tistih, ki nočejo k sveti maši, potopi v neskončno Božje usmiljenje in prepusti meni njihovo zveličanje!” Bodi odprt do vseh in vse srečuj v ljubezni. Doma si prizadevaj za veselje, prijaznost, mir in dobroto in domačnost. Z Jezusom vztrajaj v ljubezni. Ne načenjaj težkih pogovorov: nedelja je dan veselja! Kaj lepega in spodbudnega se pogovarjaj. Raje poslušaj in nikar ne pridigaj! Prepevaj verske ali druge domače pesmi! Če nihče s teboj ne praznuje, praznuj ti v imenu vseh! Obišči trpečega, osamljenega in ga razveseli z dejanjem ljubezni. Najdi si čas za molitev, za Božjo besedo, za poglobitev. Spočij se, pojdi v Božje stvarstvo, slavi Stvarnika in se mu zahvaljuj. Povezuj se z drugimi, ki želijo praznovati Gospodov dan. Pridobivaj druge za praznovanje, tudi bolne, in z njimi praznuj nedeljsko popoldne! Skleni nedeljo v zbranosti in hvaležnosti. Naj nam Mati Marija pomaga, da bomo praznovali dan veselja njenega Sina. „Rešujmo nedeljo in nedelja bo rešila nas!”