Martin Pandel
Martin Pandel, referent za izobraževanje
Matjaž Merljak
V nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini smo se tokrat pogovarjali z referentom za izobraževanje v Katoliškem domu prosvete, Sodálitas, v Tínjah na avstrijskem Koroškem, Martínom Pandlom. Jaka Novák se je z njim pogovarjal o njegovem življenju, pa tudi o zgodovini in narodnostni politiki.
Odraščal je v slovenskem kraju Mokrije v bližini Dobrle vasi. Vsi so še pred 40-45 leti govorili slovensko, narečje seveda. Prve nemške besede se je naučil v šoli. Okolje je bilo zelo nemško nastrojeno. Že takrat se niso držali zakona in so imeli pouk slovenščine popoldne. Bili so tudi tarče napadov, jih je pa to okrepilo v zavesti slovenstva. „Še danes sem hvaležen materi, da nas je naučila slovensko,“ je povedal Martin Pandel. Dandanes jim nekateri zavidajo, da znajo slovensko. A če bi starši v svojem času naredili svoje, bi bilo danes drugače, tudi možnost za službo bi bila za marsikoga večja.
V preteklosti so koroške Slovence spremljali z različnimi psovkami, najbolj glasni so bili dostikrat prav asimilirani Slovenci. Ti so bili največji nestrpneži do prejšnje materinščine. Ko je enemu takemu rekel: „Tvoj oče bi se dvakrat obrnil v grobu, če bi vedel, kako si se ti spremenil,“ mu je sprva hotel odgovoriti v nemščini, a je na plan udarila slovenščina: „Takšni ste vi Slovenci, vi ferdamani Slovenci.“
Pri 16-ih letih je prišel v stik s slovenskim kulturnim društvom Srce. Lahko bi zapadel v nemške kroge in bi bilo danes povsem drugače. Začeli so s kulturnimi dejavnostmi, saj je kulturno delovanje za koroške Slovence izjemno pomembno: s prireditvami na prostem, na samostanskem dvorišču. Gostili so Slake in Avsenike ... Prišlo je po tri tisoč ljudi. Ljudje so radi poslušali domačo, pristno, narodno pesem. Prireditve so bile dobro obiskane z obeh strani in marsikdo se je ob tem razkril. „Kmalu je bila celotna občina navzoča in kar naenkrat so vsi znali slovensko, to mi je bilo veliko zadoščenje,“ dodaja naš sogovornik.
Rektor Jože Kopeinig ga je opazil in ga po maturi povabil v Tinje.
