V katerem grmu tiči klop?

| 26.05.2010, 15:58

Lepo pomladno vreme in tople temperature nas v teh dneh še posebej rade spodbudijo k raznim aktivnostim. V tem tednu obeležujemo Teden gozdov, ko smo še posebej nagovorjeni, da se zavedamo dobrin, ki nam jih naši gozdovi ponujajo in se zato ob sprehodih po gozdnih stezah obnašamo spoštljivo do narave.

V to kategorijo vsekakor spada tudi ustrezna zaščita proti „zverinici“, ki v gozdu preži in čaka na nas. Ta „zverinica“ se imenuje – klop. Zaradi klopov, ki so okuženi, veliko ljudi sploh ne upa več stopiti v gozd. Vendar Darko Pristovnik iz Zavoda za gozdove meni, da je tak strah pretiran, saj je okuženo le majhno število klopov. Na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) so sicer lani prejeli 6304 prijave okužbe z lymsko boreliozo, medtem, ko je bilo leta 2008 zabeleženih 5160 primerov. Najvišja stopnja obolevnosti lani je bila zabeležena na Goriškem, v kranjski in celjski regiji.

Na IVZ poudarjajo, da klop lahko človeka okuži z dvema boleznima: klopnim meningoencefalitisom ali boreliozo. Zaradi tega imamo lahko resne zdravstvene težave. Medtem, ko se lahko proti klopnemu meningoencefalitisu lahko dobro zavarujemo s cepljenjem, pa cepiva proti boreliozi ni. Pri njej imajo zato največjo preventivno težo varovalni ukrepi med gibanjem na prostem.

Z ugrizom okuženega klopa tako pridejo v kožo bakterije, imenovane borelije. Po besedah zdravnikov je pri tem zelo pomembno, da ne spregledamo zgodnjih bolezenskih sprememb. Pri boreliji je tako značilen rdeč kožni madež na mestu ugriza, ki se postopno širi, osrednji del pa bledi. Ta sprememba se pojavi od nekaj dni do nekaj tednov po ugrizu. Če zdravljenje ni pravočasno, torej v njeni zgodnji pojavni obliki, se lahko več mesecev ali več let po okužbi, pojavijo hude zdravstvene težave, ki so posledica prizadetosti srca, živčevja, oči, kože, sklepov in mišic.

In kateri so ukrepi samozaščite med bivanjem in gibanjem v naravi? Predstavnica Zavoda za zdravstveno varstvo Celje Alenka Trop Skaza med ukrepi priporoča, da v naravi nosimo oblačila iz gladkega materiala, ki klopom onemogočijo, da bi se oprijeli. Ob tem svetuje tudi uporabo repelentov. Ob prihodu domov moramo skrbno pregledati sebe, otroke in oblačila. Posebno pozornost pa je treba nameniti poraščenim delom telesa, kožnim gubam, uhljem, pazduham in dimljam. Pri otrocih pa je potrebno temeljito pregledati tudi lasišče. V primeru, da klopa opazimo, ga moramo čim prej in pravilno odstraniti, da zmanjšamo možnost okužbe.

Ta med ukrepi samozaščite izpostavlja, da med bivanjem in gibanjem v naravi nosimo oblačila iz gladkega materiala, ki klopom onemogočijo, da bi se oprijeli. Svetuje tudi uporabo repelentov. Ob vrnitvi domov moramo skrbno pregledati sebe, otroke in oblačila. Posebno pozornost je treba nameniti poraščenim delom telesa, kožnim gubam, uhljem, pazduham in dimljam. Pri otrocih pa temeljito pregledati tudi lasišče. Če klopa opazimo, ga moramo čim prej in pravilno odstraniti, da zmanjšamo možnost okužbe.

Vsak naj si odstrani klopa sam in čimprej. Odstranjevanje klopov namreč:

• ni naloga zdravstvene službe oziroma je to le v izjemnih primerih
• ne more biti razlog za obisk ambulante ob 3h ponoči in
• ni razlog za kirurški poseg.

Najpomembnejše je, da se takoj, ko pridemo iz gozda, pregledamo in odstranimo prisesane klope. Če to naredimo dovolj zgodaj, je možnost okužbe manjša. Klopa primemo s pinceto tesno ob koži in previdno izvlečemo. Če to naredimo sunkovito, je več možnosti, da se bo zatrgal. Če ostane rilček v koži, to za prenos okužbe s klopa na človeka sicer ni nevarno, lahko pa rilec in del telesa, ki ostane v koži, povzroči ognojitev. V redkih primerih delčka klopa, ki ostane v koži, z enostavnimi postopki ne uspemo odstraniti. To ni in ne sme biti razlog za kirurški poseg. V takih primerih je najbolje počakati in odstranitev preložiti za nekaj ur oziroma na naslednji dan. Nekateri skušajo odstraniti klopa tako, da ga vrtijo v smeri urnega kazalca ali nasprotni smeri, drugi kanejo na klopa kapljico olja ali sline. Ti načini odstranjevanja so uspešni predvsem v primerih, ko so klopi prisesani razmeroma kratek čas, manj uspešni od odstranjevanja s pinceto pa, kadar jih odkrijemo pozno in so zariti globoko v koži. Na klopa najprej nanesemo nekaj kreme ali olja. Ko klopov oprijem po nekaj minutah popusti, ga s pinceto odstranimo.