Alojzij Grozde bo v Celju prištet med blažene

Slovenija | 19.05.2010, 14:02

Apostolski nuncij mons. Santos Abril y Castelló je novomeškemu škofu Andreju Glavanu sporočil, da bo 13. junija v Celju na Slovenskem evharističnem kongresu Alojzij Grozde razglašen za blaženega. S tem je potrjena že prej predvidena beatifikacija.

Duhovno-svetniški profil Alojzija Grozdeta

Alojzij Grozde se je rodil 27. maja 1923 v Gorenjih Vodalah pri Tržišču, mučeniške smrti je umrl 1. januarja 1943 v Mirni na Dolenjskem, pokopan pa je bil 25. februarja 1943 na pokopališču Šentrupert na Dolenjskem v škofiji Novo mesto.

Odlikoval se je v trdni veri in stanovitni molitvi. Moč za apostolat je prejemal v evharistiji in ljubezni do Marije. Z mučeniško smrtjo si je zaslužil venec zmage, ki mu ga je podelil Kristus.

Mučeniški cvet v razcvetu – Grozdetova duhovna podoba

1. Globoka vera

V sonetu Življenja boj beremo Grozdetove misli:

"Divjaj življenje, jaz se ne podam, ne klone mi pred tabo moč duha, za temelj samega Boga imam."

Gimnazijec Grozde je v šestem razredu zapisal:

"Ko bi mogel poklekniti pred Bogom s tisto vero, ki je ne motijo problemi; z iskrenim srcem, ki ga ne vznemirjajo madeži; z ljubeznijo, ki se do konca daruje; z zaupanjem, ki se preda ljubljenemu bitju v varstvo – potem bi kljub zunanjim viharjem občutil mir, ki ga je Božji Sin prinesel. Potem bi se ne bal ničesar, niti smrti!"

Zdi se, da dvomov Lojze ni imel, ker je veliko molil in resno študiral verska in druga življenjska vprašanja. Dvomil ni zato, ker je živel po veri in iz vere. Ni mu bilo treba iskati razlogov, ki naj bi opravičevali neurejeno življenje in pomirjali nemirno vest.

Rad je stopil v kapelo, da je na klečalniku pogreznil glavo v dlani in se pogovoril s Kristusom. Prosil je vztrajnosti za višine krepostnega življenja, kamor ga je vabil evangeljski idealizem:

"Vseokrog je noč, v meni pa gori; mene pa hrabri iz nebes pomoč."

Prelestni biser Grozdetove vere je naslednja misel:

"Sem mislil, da sem sam sredi teh valov, na sredi teh vrtov in nisem vedel kam. In vendar, Ti si bil, mogočni moj Gospod, z menoj prav vsepovsod, kjer jaz sem boje bíl. Podal si mi roko, me dvignil iz nizkosti, pokazal pot h kreposti, pokazal pot v nebo."

2. Apostolska molitev in žrtev

Moč vere je iz milosti. Trdna vera temelji na molitvenosti. Molitev doseže Božjo bit in ne grabi za videzi v nič. Bog molivcu daje stanovitnost.

Grozdetov zgled in misli iz dnevnika pričajo, da je Lojze od molitve pričakoval uspeh – predvsem od Božje milosti in ne od lastnih sposobnosti in dejavnosti. Kdor pridobiva za Boga, mora biti poln Božjega življenja. Lojze se je z molitvijo pripravljal na apostolat med sošolci, da bi jih obvaroval negativnih vplivov. Obiske pri Najsvetejšem je posvetil apostolskemu delu.

Kristus nas je odrešil z molitvijo in trpljenjem, s križem in žrtvijo. Za njegove sodelavce ni drugačne metode ali poti.

Lojzetov notes nam zaupa med drugim tudi to:

"Z žrtvami se pridobivajo duše za Kristusa. Vsak dan bom naredil vsaj eno žrtev. O tem si bom zvečer izprašal vest. Za Kristusa se je vredno žrtvovati. Naj razžari se kres vrh gore, da bo vsa srca zajelo, zate jih vnelo, da vse bo slavilo Tvoje ime."

Žrtve in odpovedi, bolečine in premagovanja je Lojze polagal na oltar pred evharističnega Zveličarja; za sošolce, ki so v nevarnosti, da ne bi zašli; za dijake, da bi bili zvesti Kristusu in njegovi Cerkvi, zunaj katere ni zveličanja.

Ob priložnosti je razkril tiho skrivnost:

"Naj bo ta žrtev za blagoslov načrta. V mislih imam fanta, ki je v veliki nevarnosti. Pripravljeni moramo biti na žrtve, na mučeništvo in smrt!"

Energija, da bo kot laiški apostol vplival na dijake z zgledom, je Lojzeta dvigala, da je bil vedno bolj Kristusov.

3. Apostolat laikov

Na prvo stran zvezka, kamor si je zapisoval sklepe duhovnih vaj, je Lojze napisal naslednje besede:

"Apostol je tisti, ki oznanja evangelij z vsem življenjem, da je njegova navzočnost kakor blagodejna Kristusova bližina."

Kot urednik glasila Izvir je Grozde ob prazniku Kristusa Kralja zapisal:

"Mladi večinoma brezbrižno gledamo, kako se širi nevera. Čas je, da se dvignemo iz brezdelja. Pojdimo na delo. Zmaga je naša, ker je z nami Bog. Ne skrivajmo se. Smo katoliška mladina. Hočemo povsod Boga. Fantje, hočemo Boga v naši lepi Sloveniji. Velike naloge so pred nami. Apostolat laikov bo to zmogel. Delavec med delavci, dijak med dijaki. Delati moramo za notranjo prenovitev, moliti in se žrtvovati. Nekateri veliko govorijo o domovini, ne naredijo pa nič. Besede brez dejanj nič ne koristijo. Resničen apostolat laikov je v požrtvovalnosti, v žrtvi in prijaznem pogovoru, ko gre beseda od srca do srca ..."

4. Evharistično življenje

Moč, da je Grozde previharil mladostno obdobje kot zmagovalec in Gospodov sodelavec, je prejemal v evharistiji. Maša z obhajilom je bila žarišče Lojzetove duhovnosti. V programu, ki ga je pripravil na duhovnih vajah od 24. do 28. julija 1942, je imel zapisano vezilo:

"Sveta evharistija je sonce mojega življenja."

K spovedi je prihajal vsakih štirinajst dni in zato je vsak dan tudi vredno prejemal obhajilo. Poleg Svetega pisma je imel najrajši Hojo za Kristusom Tomaža Kempčana. Dan za dnem jo je prebiral in študiral. Zato je tudi vedel, da apostolat korenini v tabernaklju in vodi k njemu. Ker je živel iz evharistije, je bilo njegovo mišljenje in delovanje nadnaravno usmerjeno. Brez Božje milosti ni mogoče pridobivati za Kristusa.

Lojzetov sošolec je pričeval:

"Grozde, ki je prejemal obhajilo vsak dan, je s svojim zgledom vplival na druge. Mlajši fantje so povedali, da so začeli redno prihajati k obhajilu ob Lojzetovem zgledu. Tako so prejemali moč, ki jo v mladostnih bojih daje pogostno obhajilo."

5. Ljubezen do Marije

Z ljubeznijo do evharistije je Grozde povezoval prisrčno pobožnost do brezmadežne Marije. Ko je šel ob nedeljah popoldne na obisk k teti Ivanki, je z njo zavil k Mariji Pomočnici na Rakovnik. Sleherni dan je molil k Brezmadežni:

"Marija, ti si moja mati, jaz tvoj otrok."

Presrečen je bil, ko je škof jeseni leta 1942 vabil k zadoščevanju Marijinemu brezmadežnemu Srcu.

"Biti moramo apostoli češčenja Marijinega srca, da se ji bo posvetilo slovensko ljudstvo. Z Marijino pomočjo bomo oblikovali v sebi novega človeka po vzoru Marijinega prečistega Srca, ki je popolna podoba Jezusovega Srca. Svet potrebuje evharistične in marijanske svetnike ..."

Tako je Grozde govoril na marijanski akademiji.

6. Mučeniška smrt

Na novega leta dan leta 1943 je v Stični opravil spravno pobožnost prvega petka. To je bila njegova popotnica v večnost. Iz Stične se je peljal z vlakom do Trebnjega, kjer je prisedel na voz, ki je bil namenjen proti Mirni. Tamkaj so voz obstopili partizani in Lojzeta odpeljali. Pri Vidmarju so ga tepli in zasliševali. Pri njem so dobili latinski misal, knjigo Hoja za Kristusom in podobice fatimske Marije, s katerimi je med rojaki hotel priporočati pobožnosti prvih sobot. Zvečer so vabili na »igro« v sokolski dom, kjer so ga mučili, nato pa odvlekli v gozd. Tam je prejel smrtni udarec.

Tvoj grob, dragi Lojze, je kakor zarja vstajenja. Pričuje o odpuščanju. Pri Bogu zmaguje Življenje, ki zori iz bolečine in žrtve. Pridobivaj za Kristusa z mučeniškim pričevanjem. Posreduj za nas in za tiste, ki so te mučili zaradi vere. Prosi Gospoda, naj ga spoznajo.

Priporočajmo se Lojzetu Grozdetu in molimo za priznanje njegovega mučeništva. Bog naj blagoslavlja naše delo in molitev po brezmadežni Pomočnici, kraljici mučencev in apostolov!

Besedilo je za postulaturo Lojzeta Grozdeta pripravil dr. Janez Jenko SDB.