Večna vzgojna zadrega: Postavljanje meja
Slovenija | 10.05.2010, 18:14
V majskem pogovoru s psihoterapevtom Bogdanom Žoržem smo podrobneje spregovorili o vzgojni zadregi, ki pesti vse več staršev in vzgojiteljev, o postavljanju meja. S tem vprašanjem smo se v oddajah “Za življenje, za danes in jutri“, ki jih vsako drugo soboto v mesecu sooblikujemo z Bogdanom Žoržem, že soočili. Dejstvo je, da je to ena od zahtevnejših vzgojnih nalog.
Klavrna usluga
V današnjem času smo preveč pod vtisom permisivne miselnosti, da je treba otroku omogočiti čim lepše, čim lažje, čim lagodnejše otroštvo. Za obveznosti, naloge, dolžnosti in podobno bo še čas, zakaj bi mu oteževali otroštvo, naj bo čimbolj brezskrbno. Pa otroku s tem res delamo uslugo?
Da ne bo pomote, poudarjamo, nikakor ne zagovarjamo izkoriščanja, zapostavljanja, zlorabljanja in podobnega, s čimer se srečujejo nekateri otroci.
Resnica je drugačna
Večino tistega, kar je pomembno za oblikovanje osebnosti se v otrokovem razvoju postavi, oblikuje v prvih štirih do šestih letih življenja, torej v predšolskem obdobju. Paradoks je, da se večino tovrstnih zgodnje otroških izkušenj pozneje ne spomnimo. Ne spomnimo se okoliščin, ko so nas starši nečesa naučili, pozabimo njihov vzgojni način, kako so nas nečesa naučili, ostane pa vsebina. Ostanejo pravila, ki jih spoštujemo, meje, za katere vemo, da jih ne gre prestopati. Zgradijo se pogoji za človekovo osebno svobodo.
Meje kot osnova za svobodo
Svoboda ni v tem, da otrok dela kar hoče. Otrok, ki odrašča v takšnem ozračju, nikoli ne bo odrasel v samostojno osebnost. Meje niso nekaj, kar nas drži v zaporu, oklenjenega, priklenjenega, na meje lahko s svobodno voljo vplivamo in jih izbiramo. Kakovostne meje, življenjsko pomembno prerastejo v vrednote.
Iz meja do vrednot
Kaj je vrednota? Vrednota je meja, ki jo v otroštvu osvojimo, prepoznamo, sprejmemo, v procesu odraščanja pa jo ponotranjimo. Potem meje ne doživljamo več kot omejitev, ampak kot življenjsko držo. O mejah govoriti na splošno, lahko zveni kot neka dresura. Vendar ne gre za to. Meje so zahteve, prepovedi, zapovedi in podobno.
V današnjem življenju je veliko staršev, ki otrokom ne postavljajo ostrih zahtev, zdi se jim, da je to nasilje do otrok, po drugi strani pa imajo od njih velika pričakovanja. Kako naj otrok ve, kaj hočemo, kaj pričakujemo, če mu ne damo jasnih sporočil?
