Evropa 60 let po Schumanu: kriza evrske valute
| 09.05.2010, 10:32
Letošnji dan Evrope poteka v znamenju 60. obletnice sprejetja Schumanove deklaracije. Pobuda francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana o ustanovitvi Evropske skupnosti premoga in jekla, ki jo je dal 9. maja leta 1950, velja za temelj združene Evrope, kakršno poznamo danes.
Evropska unija, v katero je povezanih 27 njenih članic, praznuje danes skupni državni praznik: to je Dan Evrope. Njen začetnik je Robert Schuman, ki je 9. maja pred 60-timi leti predlagal, naj si v vojni sprte strani podajo roke in si pomagajo.
Po besedah predsednice Nove Slovenije Ljudmile Novak je ta datum pomemben zato, „ker so veliki možje, krščanski demokrati, bili možje vrednot, ki so vedeli, da lahko sovraštvo premaga le odpuščanje in obžalovanje. Prihodnost pa je v enakopravnem sodelovanju in medsebojnem spoštovanju.“
Na tej osnovi so se v naslednjem letu povezale Zvezna republika Nemčija, Francija, Italija, Belgija Nizozemska in Luksemburg. Schumanov načrt je s tem postal temeljno izhodišče za današnjo združeno Evropo, zato od leta 1985 praznujemo 9 maj kot rojstni Dan Evrope. Slovenija se je tej Evropi pridružila 1. maja 2004. Takratni visoki predstavnik EU v Sloveniji Erwan Fouéré nam je takrat čestital z besedami »Slovenija, dobrodošli v Evropski uniji!«
Pot do slovenskega vstopa v skupni evropski dom, ni bila samoumevna, saj smo se v desetletjih po vojni precej oddaljili od idej združene Evrope. Tudi predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle je bil presenečen, da nam je po osamosvojitvi ta korak uspel tako hitro.
„Gre za neke vrste politični čudež, da smo v tako kratki dobi po postavitvi lastne države prišli do tega velikega dneva, ko polnopravno vstopimo v Evropsko zvezo.“
Razmere, v katerih praznujemo jubilej evropskega povezovanja, pa od nas zahteva, da se znova spomnimo temeljev, na katerih je nastala prva Evropska skupnost. To pa sta predvsem sodelovanje in solidarnost, ki za kristjane temelji na krščanski ljubezni.
Se pa države z evrom soočajo z najmanjšo stabilnostjo valute od nastanka evra. Dva dni po vrhu voditeljev držav v območju evra se tako v Bruslju sestajajo finančni ministri vseh članic Evropske unije, da bi sprejeli dokončen dogovor o vzpostavitvi stalnega mehanizma v pomoč državam, ki bi se znašle v podobni krizi kot Grčija. Cilj je zagotoviti stabilnost območja evra.
Voditelji držav z evrom so sicer ta konec tedna potrdili odločitev finančnih ministrov, da bo evrska skupina Grčiji posodila 110 milijard evrov. S tem mehanizmom naj bi se EU izognila ponovitvi scenarija z Grčijo, ko je dolgotrajno dogovarjanje pomoči spodbudilo špekulacije finančnih trgov ter s tem strmo padanje borznih tečajev in vrednosti evra. Voditelji držav z evrom so se tudi dogovorili, da je "konsolidacija javnih financ prednostna naloga za vse in da bodo "sprejeli vse
ukrepe, potrebne za odpravo prekomernega primanjkljaja. Premier Borut Pahor je ob tem napovedal ostre reze v rebalansu proračuna s ciljem zmanjšanja primanjkljaja.
