Upaj si biti Kristjan in drugačen od drugih!

Slovenija | 06.05.2010, 18:50

Približno 200 mladih iz koprske škofije je letos sprejelo izziv 13. Škofijskega dneva mladih (ŠDM) za ponovno srečanje in skupno slavljenje Boga. Geslo letošnjega ŠDM, ki je potekal 24. aprila v Tolminu, je bilo: SI UPAŠ?

Geslo nas izziva, da si upamo, ne le ta dan, ampak vsak dan živeti zares in iskati odgovore na vprašanja, ki vznemirjajo. Jezus si je upal biti prijatelj, zmogel je pomagati drugim, upal si je oznanjevati vero, nositi bremena drugim, oznanjati vero na vsakem svojem koraku in dal je življenje za vse nas. A mi zmoremo to? Si upamo?

Damjan Murko, Petra Majdič in še kdo

Ogrevanje sobotnega ozračja se je začelo, ko so se udeleženci iz tolminske župnijske cerkve Marije Vnebovzete preselili v telovadnico šolskega centra. Za miganje, ploskanje in petje je poskrbela razširjena tolminska glasbena zasedba Brand New Start. Nadaljevalo se je s šovom, ki je nosil naslov Tolmin ima talent. Samooklicani štajerski slavček, pa srčna smučarska tekačica Petra Majdič, vrvohodka, recitator, plesalka, »zobna vila brez zob« … v Tolminu se je ta dan zbralo res veliko talentov, ki so upali pokazati, kaj znajo! Kot je povedal koordinator organizacijske skupine letošnjega ŠDM, kaplan Primož Erjavec, so dogodek pripravili s pomočjo številnih (neprofesionalnih) prostovoljcev, ki so sprejeli izziv, da so zapeli na odru, zaplesali, vodili delavnice. Ideje so črpali iz papeževega pisma, ki ga vsako leto napiše mladim. Od tod tudi slogan Si upaš?

Gosti, ki si upajo dosti + delavnice

Sledilo je pričevanje družine, ki se je v svojem življenju srečala z težko preizkušnjo. Milan in Matejka Šturm iz Srpenice imata tri otroke, a sta najmlajšo Evo sprejela kljub telesni prizadetosti in vodenoglavosti. Mladim sta skušala vliti poguma in vere, ko se je treba soočiti s takšno življenjsko preizkušnjo. Pogovoru so sledile delavnice, v katerih je bilo veliko izzivov. Si upaš postati duhovnik, pevska delavnica, radijska delavnica, pogovorna delavnica s prej omenjeno družino, v kateri je bil izziv pestovati bolnega otroka in še druge delavnice. V eni izmed učilnic so predstavili Tajsko – v besedi in sliki treh, ki se bodo v to državo podali v misijon. Duhovnik Martin pa je udeležencem svoje delavnice spregovoril o svoji izkušnji z astrologijo, okultizmom in religijami. Vsak je šel v tisto, ki ga je najbolj pritegnila in kamor si je res upal.

"Danes ni tako enostavno biti kristjan. Treba si je upati. Treba je imeti pogum, da to, kar si, tudi pokažeš in se ne skrivaš, pa da si sploh upaš biti drugačen od drugih, da se ne ravnaš zgolj po tem, kar pravi družba in kar ukazuje čreda. To je dan, ko so mladi sproščeni in se zabavajo, hkrati pa delajo tudi nekaj na svojem notranjem življenju." Marko Rijavec, kaplan v Idriji

Tolminske lepote

Udeleženci so imeli po »pašti za vse« čas za obisk različnih naravnih lepot. Nekateri so se peš podali v Tolminska korita. Za radost je poskrbela harmonika in polka na Hudičevem mostu, ki se pne 60 metrov nad Tolminko. Drugi so izbrali izlet z ladijco po jezeru na Mostu na Soči, tretji obisk Don Pierinove komune Skupnosti Srečanje v vasici Čadrg. Čudovit pogled na naravo je mladim še bolj prebudil željo slaviti Boga. Kot je sam Sv. Frančišek v Hvalnici stvarstva zapisal »Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri vodi; mnogo koristi ponižna, dobra in čista.«, tako so se zahvaljevali vsi mladi, ki so odšli na pohod do Tolminskih korit.

Kamen = upanje mojega življenja

Kakor se je začelo, se je tudi sklenilo – z adoracijo. Mladi so počastili Najsvetejše s pesmijo, molitvijo in tišino. Zbrane je v tem delu nagovoril tudi koprski škof Metod Pirih, ki se je navezal na geslo ŠDM in na svoje škofovsko geslo:

»Kaj je krščansko upanje? Upanje je najprej človekova naravnanost, brez katere ne more obstati nobeno človeško življenje. Bolnik upa na ozdravljenje, zaljubljenec upa na srečanje z ljubljeno osebo, vojak upa na mir, žalosten na tolažbo, človek brez dela na službo, veren človek pa upa na večno življenje. Upanje ni le moč, odločnost in prosojnost duše, ampak predvsem krščanska krepost, ki smo jo prejeli pri krstu.«

Vsakdo je pred cerkvijo tudi izbral kamen, ki ga je poprej brusila in oblikovala Soča. Nanj so zapisali svojo zavezo, obljubo upanja. Zapisali so stvari, ki se jih bodo v življenju skušali držati. Kajti dovolj je razlogov za upanje in najtrdnejši razlog je MLADOST. Soške kamne z besedami upanja so mladi odnesli domov. In morda bodo te besede odmevale še kdaj, če se bo pogled ustavil na tem kamnu …

Mladi iz koprske škofije vsako leto znova pokažejo, da si upajo biti mladi, kar sploh ni tako enostavno. Pomeni, da si upajo živeti. Pomeni, da si upajo biti to, kar so, kajti take svet rabi!