Konferenca v New Yorku ključna za jedrsko varnost
| 10.05.2010, 17:04
Palača narodov v New Yorku bo ves maj prizorišče konference o izvajanju določil Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT). Dogodek je združil diplomate 189-ih držav podpisnic pogodbe in več kot 2 tisoč predstavnikov civilne družbe, ki v razpravah izmenjujejo stališča o jedrski razorožitvi in varnosti v svetu. Ali bo obrodil sadove, je težko napovedati. Izkušnje iz preteklosti namreč kažejo, da se lahko konča ali s sprejetjem dokumenta, ki bi vseboval konkretne obveznosti, ali s poglobitvijo sporov med nekaterimi državami.
Pogodba o neširjenju jedrskega orožja je bila pripravljena za podpis leta 1968. Pogajanja so se začela takoj po kubanski raketni krizi leta 1962, ki je hladno vojno zaradi spora med ZDA in Sovjetsko zvezo skoraj obrnila v jedrsko. Strah pred tem je vodilne politike prignal za skupno mizo. Mnoge države so se zavzele za takojšnjo jedrsko razorožitev, a razmere tega takrat niso dopuščale. Ključni igralci so zato ubrali drugačen pristop. ZDA, Sovjetska zveza, Velika Britanija, Francija in Kitajska so se zavezale, da državam brez jedrskega orožja ne bodo posredovale tega orožja ter materiala, znanja in tehnologije za njegovo izdelavo. Države brez jedrskega orožja po drugi strani vsega tega niti ne bi smele sprejeti. Neformalen dogovor je predvideval tudi, da jedrske velesile ne bodo uporabile jedrskega orožja proti nejedrskim državam, čeprav so si posamezniki včasih to točko razlagali po svoje. Podpisnice pogodbe bi si morale prav tako prizadevati za prenehanje jedrskega oboroževanja in postopno jedrsko razorožitev pod nadzorom mednarodne skupnosti, pri čemer ne gre za zahtevo - poudarjeno je le sodelovanje vseh držav na poti k temu cilju. Pogodba državam brez jedrskega orožja ne prepoveduje razvoja in uporabe jedrskega programa za civilne namene, to je za pridobivanje energije in raziskovanje, kar nadzira Mednarodna agencija za jedrsko energijo. Če država podpisnica meni, da pogodba ovira njene glavne nacionalne interese ali predstavlja težave njeni suverenosti, ima pravico brez podrobnejšega pojasnila od nje odstopiti.
Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja je podpisalo 189 držav
Pogodbo so leta 1968 podpisale le ZDA, Sovjetska zveza in Velika Britanija, Kitajska in Francija sta to storili leta 1992. Nekdanje republike Sovjetske zveze, izjema je Rusija, so k pogodbi kot države brez jedrskega orožja pristopile leta 1996. Do danes jo je podpisalo 189 držav, temu pa so se odrekli Izrael, Indija in Pakistan. Severna Koreja je pogodbo kršila, ko ni sodelovala z inšpektorji prej omenjene agencije. Od nje je odstopila leta 2003.
Pogodba o neširjenju jedrskega orožja je tarča kritik od samega začetka. Tako imenovane jedrske velesile namreč postavlja v priviligiran položaj, saj so to orožje razvile pred podpisom, v nasprotju z državami brez jedrskega orožja tudi niso zavezane stalnemu nadzoru svojih jedrskih programov. Kritike prav tako letijo na potek jedrskega razoroževanja. Medtem ko jedrske velesile od držav brez jedrskega orožja zahtevajo popolno spoštovanje pogodbe, same še vedno niso zmanjšale zalog tega orožja do te mere, da bi lahko govorili o postopni jedrski razorožitvi.
Rezultat konference je glede na pretekle izkušnje negotov
Pregledna konferenca o izvajanju Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja od leta 1970, ko je stopila v veljavo, poteka vsako peto leto. Podpisnicam je uspelo doseči soglasje glede sklepnega dokumenta leta 1975, 1985 in 2000. Leta 1980, 1990 in 2005, ko so se sprle glede tega, ali bo prednostna naloga neširjenje ali razorožitev, dogovora ni bilo. Tudi tokrat morajo udeleženci precej pretehtati, saj je prepad med cilji, nameni in pričakovanji držav z in brez jedrskega orožja, kljub nekaterim skupnim točkam, velik. Rezultat bo zelo verjetno odvisen predvsem od tega, v katero smer bodo šli pogovori o jedrskih programih na Bližnjem vzhodu. Leta 1995 so udeleženci konference o izvajanju pogodbe podprli resolucijo, s katero so pozvali k pogajanjem o vzpostavitvi nejedrskega območja na Bližnjem vzhodu. Letos želi Arabska liga, ki jo podpira še 110 neuvrščenih držav, več. Zavzemajo se za ukrepe, po katerih bi resolucijo dejansko začeli izvajati. A previdne so predvsem ZDA. Bojijo se namreč, da bodo s tem preveč pritisnile na Izrael. Javna skrivnost naj bi namreč bila, da ima ta država jedrsko orožje, a tega uradno nikoli ni niti zanikala niti potrdila.
Kakšni so nameni ZDA?
Letos bi konferenca lahko potekala drugače. Vizija ameriškega predsednika Baracka Obame o svetu brez jedrskega orožja je namreč dala nov zagon vsem, ki želijo, da bi le prišlo do napredka. Obama je septembra lani gostil posebno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov o jedrskem orožju, aprila letos pa je v Washington na pogovore o tem vprašanju povabil voditelje 46-ih držav. Zadnje vidno dejanje je bil podpis novega sporazuma o zmanjšanju strateškega jedrskega orožja z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom, ki so ga poimenovali novi Start. A kljub temu so občutki o namenih svetovne velesile mešani. Ameriška politika namreč še naprej opozarja, da obstajajo določene grožnje jedrski varnosti, zato pušča priprta vrata. V izjemnih okoliščinah so namreč ZDA pripravljene uporabiti tudi svoje jedrsko orožje.
Če bi se tokratna konferenca končala brez sklepnega dogovora, bi to spodkopalo verodostojnost vsem prizadevanjem za neširjenje jedrskega orožja. Razprave štirih tednov bodo tako ključne za varnost vseh.
