"Slovenija denarja za pomoč Grčiji ne bo več videla"
Slovenija
Vlada je podprla mehanizem posojil evroskupine in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za pomoč Grčiji pri soočanju z dolžniško krizo. Vendar, predvsem v opoziciji temu nasprotujejo in napovedujejo, da bodo glasovali proti.
Kot je zatrdil premier Borut Pahor, vlada mehanizem pomoči Grčiji podpira zaradi zagotavljanja stabilnosti območja evra, v katerem je Slovenija prepoznala svoje vitalne interese, obenem pa se je članstvo v območju evra izkazalo za zelo pomembno za lažji in uspešnejši prehod skozi finančno in gospodarsko krizo. Vlada se je tako za podporo finančni pomoči Grčiji odločila zato, ker so v območju evra ključni slovenski izvozni trgi in bi bila destabilizacija območja skupne valute še posebej huda za malo in odprto gospodarstvo, kot je slovensko. Slovenija bo sicer v okviru mehanizma znotraj deleža evroskupine prispevala 0,48 odstotka skupne vrednosti, ki znaša do 80 milijard evrov, tako da bo slovenski delež znašal do okoli 387 milijonov evrov, od tega letos 145 milijonov evrov.
Slovenija bo le še poslabšala svojo javnofinančno sliko
Vendar so v nekaterih parlamentarnih strankah do pomoči zadržani oz. ji nasprotujejo. Skeptični so v koalicijski Zares, kritični pa v celotni opoziciji. SDS ukrep ocenjuje kot krivičen in neučinkovit, edina možna rešitev pa se jim zdi sprememba pogodbe evroobmočja. Ta bi morala omogočati avtomatsko izločitev članice, ki zavestno goljufa ali ne izpolnjuje pogojev za vstop v evro območje. Da je vsota gromozanska za sedanje razmere, menijo v SLS in opozarjajo, da bo takšno posojilo še dodatno obremenilo že tako slabo stanje slovenskih javnih financ. Podobnega mnenja so tudi v SNS. Finančni pomoči Grčiji so se uprli tudi sindikati.
„Gre za absurdno situacijo, ko fiskalni bolnik, kot je Slovenija, pomaga fiskalnemu bolniku Grčiji,“ pa je vladno odločitev komentiral ekonomist Bernard Brščič. Meni, da gre za popolnoma nesprejemljiv paket, s katerim bo Slovenija samo še dodatno poslabšala javnofinančno sliko. Dodaja, da Slovenija tega denarja ne bo več videla, saj Grčija svojih dolgov ne bo mogla poplačati.
Bankrot najboljša rešitev?
Čeprav vodilni politiki evroskupine glasno govorijo, da je pomoč Grčiji nujna za obstoj skupine, pa ekonomist Brščič ni tako prepričan. Utapljajoča se država bi morala, po njegovih besedah, sama morala znajti, kajti grške javne finance lahko uravnoteži samo tržni pritisk ne pa reševanje s strani držav z evrom. Če mehanizma pomoči ne bo, Grčiji grozi bankrot, ki pa po mnenju Brščiča ni slaba rešitev: „Razglasitev insolventnosti države in takojšnje pogajanje z upniki bi bila najboljša rešitev.“ To pomeni, da bi banke, ki so Grški državi posojale denar morale odpisati del teh dolgov.
Sodelovanje v mehanizmu ni brezpogojno
Premier Pahor je zatrdil, da sodelovanje Slovenije ni brezpogojno. Če mu bosta danes zeleno luč podelila odbora državnega zbora za finance in monetarno politiko ter za zadeve EU, bo Pahor na jutrišnjem vrhu evroskupine zahteval več reformnih ukrepov: zaostritev nadzora nad izpolnjevanjem pakta o stabilnosti in rasti; takojšnje institucionalne spremembe, ki naj bi poleg jasnih določil glede vstopa novih članic, vključeval mehanizme izključitve v primeru hujših kršitev pravil; večjo usklajenost fiskalnih politik. Pahor je namreč prepričan, da je evro pomemben element razvoja le, če je stabilen in tako opravlja svojo funkcijo.
„ECB obsojena na propad“
Prihodnost evra je po besedah Bernarda Brščiča temačna. S takšnim načinom reševanja, ki je v nasprotju z maastrischtsko pogodbo, se kaže da je evropska monetarna unija obsojena na propad. „V naslednjih letih bomo opazovali procese razkrajanja, ki bodo precej neprijetni in bodo imeli izjemno negativne politične, ekonomske in na koncu tudi uničujoče socialne posledice,“ meni Brščič.
O prihodnosti evroobmočja bo sicer govora na jutrišnjem vrhu v Bruslju. Glavni cilj srečanja voditeljev držav v območju evra je po besedah predsednika EU Hermana Van Rompuya izmenjava mnenj o naukih grške krize s ciljem prevetritve pravil delovanja območja evra. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je v sredo poudaril, da je treba vzpostaviti strožji preventivni nadzor nad proračunskimi politikami v območju evra ter se veliko bolj osredotočiti tudi na dolg, ne le na primanjkljaj. Prav tako je nakazal, da je treba vzpostaviti stalni mehanizem za soočanje z dolgovi v območju evra.
