Ob prazniku dela zahteve za znižanje brezposelnosti

| 30.04.2010, 11:51

Praznik dela - znan tudi kot prvi maj - je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznujejo v večini držav sveta, redka izjema so ZDA. Praznik je izvorno spomin na krvave demonstracije v ameriškem Chicagu v teh dneh leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred, pa tudi največje praznovanje socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja. Zaradi politično levega navdiha, ki ga nosi praznik, je bil prvi maj skozi vso svojo zgodovino izstopajoči dogodek za demonstracije različnih socialističnih, komunističnih in anarhističnih skupin.

Ministrova poslanica ob 1. maju

Ob tradicionalnih sestavinah mednarodnega praznika dela, kot so postavljanje mlaja, priprave na kurjenje kresov, delavske budnice in zborovanja, letos izstopajo pozivi sindikatov k socialnemu dialogu, ki je po njihovi oceni na najnižji točki. Zahtevajo rešitev problema brezposelnosti in nasprotujejo predlogom pokojninske in delovnopravne reforme. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je v poslanici ob 1. maju zapisal, naj bo letošnji praznik dela v znamenju odločenosti za izboljšanje položaja zaposlenih in njihovih družin. "Časi so za nas vse zahtevni, a če stopimo skupaj v podporo tistih, ki našo pomoč najbolj potrebujejo, in ohranimo družbeno povezanost in solidarnost, bomo iz krize izšli močnejši," je poudaril.

Brezposelnost predstavlja hudo frustracijo za mlade

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zahtevajo, naj politiki rešijo problem brezposelnosti, mladim dajo boljšo prihodnost na trgu dela, upokojencem pa zagotovijo varno starost in dostojne pokojnine. Opažajo, da je v Sloveniji vedno večja socialna kriza, ki po njihovih ocenah meji na socialno bombo tik pred eksplozijo.

„Delo predstavlja človeku uresničitev samega sebe,“ meni predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela Metoda Dodič Fikfak. Če je mlad človek brezposeln, to zanj po besedah Fikfakove pomeni "najhujšo frustracijo ne le na poti osamosvojitve, temveč tudi na poti samouresničitve".

Izpostavlja tudi vprašanje začasnega dela. Številni mladi so zaposleni le za določen čas, v takšnih zaposlitvah pa se je zelo težko samouresničiti, ker je negotovost prevelika, je poudarila. Tudi različne raziskave so pokazale, da je največja verjetnost za bolezen ali celo smrt prav v skupini pogostih iskalcev zaposlitve, pravi predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela.

Delo visoko cenjena vrednota med Slovenci

Od vsakega posameznika je sicer odvisno, kako občuti brezposelnost, vendar Slovenci uvrščamo delo sorazmerno visoko med vrednotami. „Zato bi velik del Slovencev znal imeti v primeru brezposelnosti velike težave z vidika samopodobe in samospoštovanja, občutka kompetentnosti in sposobnosti", je poudaril asistent Boštjan Bajec z oddelka za psihologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. S psihološkega vidika "ni mala malica biti brezposeln", opozarja. Vedno več je dela za določen čas, vedno več je samozaposlitev, vedno več ljudi dela več služb hkrati, da lahko preživijo, opozarja. Izpostavil je tudi delavce migrante, ki so "novodobni sužnji", ter veliko število brezposelnih.

Na Zavodu za zaposlovanje je bilo marca prijavljenih skoraj 100 tisoč brezposelnih, kar je približno 35 tisoč več kot v enakem obdobju lani.