Živimo v usodnem času
| 19.04.2010, 16:10
V Sloveniji imamo novo društvo za ohranjanje slovenskega ljudskega izročila z zvenečim imenom „Naše korenine“. Med ustanovitelji je tudi Dušica Kunaver, našim poslušalcem dobro znana, saj smo z njo več let oblikovali kratke jutranje rubrike o dediščini. Društvo je bilo ustanovljeno v želji združevanja ljubiteljev ljudskega izročila ter razširjati to bogastvo čim širšemu krogu ljudi.
Dušica Kunaver pravi, da moramo izhajati iz lastnih korenin ter obenem spoštovati pravico do drugačnosti. Zavedati se moramo, da lahko tudi mi obogatimo druge s svojo kulturno dediščino, zato jo moramo najprej poznati in se nato naučiti, kako jo predstaviti drugim.
Bo odpeljal poslednji vlak?
Živimo v usodnem času, ko za vedno odhajajo še tisti poslednji kosci, žanjci, mlatiči in mnogi drugi, ki nam lahko še veliko povedo o pravem slovenskem obrazu, tistem, zaradi katerega smo se ohranili.
Dušica Kunaver, kot starejša učiteljica, opazuje odraščanje današnje mladine, ki je bolj kot ne oddaljena od slovenskega izročila, saj je tovrstnih vsebin tudi v šolskih programih premalo. Društvo ima zato tudi medgeneracijsko vlogo in pomen. Želijo pritegniti mladino in obenem spodbuditi dragoceni glas babic in dedkov k pripovedovanju, kako se je včasih živelo in delalo. Zato je predajanje znanja starejših mlajšim toliko pomembnejše. Saj ima vsaka vas svoj glas. Pomembno je spoznati, kakšno bogastvo imamo tudi doma. Naj te besede izzvenijo kot povabilo k sodelovanju in vključitvi v društvo.
Zakaj društvo Naše korenine?
Ime društva Naše korenine je tako samoumevno, saj če se bomo zavedali svojih korenin bo globlje tudi razumevanje med nami. Če imamo ljubezen do lastne zemlje in kulture, bomo spoštljivejši tudi do tujega. Korenine moramo imeti v domači zemlji, šele potem lahko z listi domačih dreves zremo v globalni svet.
Najžlahtnejši zakladi slovenske dediščine so ljudje, ki imajo znanje. Znanje, ki ni zapisano in se je skozi generacije večinoma prenašalo iz ust do ust. Znanje v dolgih letih ustvarjanja dopolnjujejo, preko opazovanj starih mojstrov pri delu in s časoma tudi dobljenih lastnih izkušenj.