Očistimo Slovenijo
Največja prostovoljska čistilna akcija v zgodovini Slovenije presegla pričakovanja
Slovenija | 17.04.2010, 15:33
Po zadnjih podatkih organizatorjev je število prostovoljcev v vseslovenski čistilni akciji doseglo 236.000. Prve ocene o zbranih količinah odpadkov so dosegle 38.000 kubičnih metrov, vendar so to zgolj prve neuradne ocene, ki se iz minute v minuto večajo. Organizatorji sicer načrtujejo, da naj bi zbrali 80.000 kubičnih metrov odpadkov.
V Ljubljani se je zbralo več kot 7000 prostovoljcev, ki so nabrali ogromno odpadkov, zaradi česar so se pojavile težave pri odvažanju odpadkov z odlagališč na zbirna mesta. Kot je povedala, Nina Marolt, so ljudje zelo pripravljeni delati, prevozov za odpadke do zbirnih mest, za katere skrbijo prostovoljci, pa je relativno malo. Poleg tega, da je odpadkov veliko, gre tudi za kosovne odpadke, ki jih prostovoljci s kombiji ne morejo prepeljati. V Ljubljano sta dan pred akcijo prispela tudi člana estonske ekipe, ki je akcijo izvedla leta 2008, in en predstavnik projekta Let's Do It World! s Finske. Sočasno s slovensko akcijo je projekt podobnega formata potekal tudi v Litvi. Od popisanih 531 odlagališč v Ljubljani so jih sicer danes čistili 350, poleg tega so prostovoljci čistili tudi nekatera neprijavljena odlagališča. Poleg tega so potapljači čistili tudi Ljubljanico in iz nje potegnili kar nekaj karoserije.
V Mariboru so se zainteresirani za čiščenje zbrali na 85 zbirnih mestih in čistili 70 divjih odlagališč. V štajerski prestolnici so razdelili 5600 parov rokavic in 11.000 vreč. Odpadke je pobiralo 10.000 ljudi. Divja odlagališča v Kranju je čistili 1.500 udeležencev akcije, v Hrastju pa se jim je pridružil tudi evropski komisar za okolje Janez Potočnik. Ta je že pred začetkom akcije dejal: "Tudi če akcije ne bi bilo, je bila akcija že zelo uspešna, saj nisem še nikoli slišal toliko v tako pomembnih medijih in v tako pomembnem medijskem času govoriti o teh stvareh. To je prav, ker je ravno osveščanje ljudi o tem, kako je to pomembno za naše trajnostno bivanje, ključnega pomena."
V novomeški občini se je akcije udeležilo približno 8000 ljudi, na njenem območju pa so v minulih treh mesecih zabeležili 160 divjih odlagališč. Največ se jih nahaja v bližini romskih naselij in nelegalnih avtomobilskih odpadov, prostovoljci pa ob pomoči vseh novomeških društev, krovnih organizacij, planincev, gasilcev, jamarjev, potapljačev, tabornikov, Direkcije za ceste, Slovenske vojske, Dinosa, krajevnih skupnosti in glavnega partnerja novomeške Komunale odstranjujejo pretežno zavržene avtomobilske gume, karoserije, ostanke raznih gospodinjski naprav in podobno.
Enodnevno čiščenje je uspešno potekalo tudi v Pomurju, kjer se je zbralo približno 7.500 prostovoljcev. Na Koroškem, kjer živi približno 74.000 prebivalcev, se je akcije po podatkih za posamezne občine udeležilo okoli 10.000 prostovoljcev. Skupno je bilo po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije tam evidentiranih 110 divjih odlagališč, od tega okoli 60 v gozdovih. Med slednjimi naj bi jih danes očistili okoli 50.
V velenjski občini pa se je akciji pridružilo več kot 2500 ljudi, ptujsko občino pa je čistilo 15 odstotkov tamkajšnjih prebivalcev.
Okoljski akciji so se pridružile številne institucije in politiki
Med več kot 200.000 prostovoljci je bilo v vseslovenski čistilni akciji zbiranja odpadkov na divjih odlagališčih tudi mnogo politikov in predstavniki številnih organizacij, institucij, različnih društev in tudi vladnih služb. Čistili so ministrice in ministri, tudi premier Borut Pahor ter člani političnih strank. Prvak SDS Janez Janša akcijo podpira in upa, da bo postala tradicionalna ter nadgradila uspešne občinske akcije čiščenja okolja. Ob tem se mu zdi zelo pomembno, da namenimo poseben poudarek preventivi oziroma osveščanju državljank in državljanov, saj je okoljsko škodo ceneje in učinkoviteje preprečevati, kot zdraviti njene posledice. Skupina računskega sodišča pod vodstvom predsednika Igorja Šoltesa se je akciji pridružila skupaj z okoljskim ministrom Rokom Žarnićem. Skupaj so čistili divje odlagališče, ki leži v nakupovalnem središču Rudnik. Akcijo je podprl tudi državni svet.
Po uspešno izvedeni vzorčni čistilni akciji, ki so jo preteklo soboto na treh divjih odlagališčih skupaj z organizatorji izvedli pripadniki Slovenske vojske, so se danes prostovoljcem pridružili tudi zaposleni na ministrstvu za obrambo, v Slovenski vojski ter v Upravi RS za zaščito in reševanje.
Čistili so tudi paraplegiki. Akcijo pozdravljajo Turistična zveza Slovenije, Direktorat za turizem pri ministrstvu za gospodarstvo in Slovenska turistična organizacija . V pripravo akcije se je vključila tudi Uprava RS za zaščito in reševanje. Tako so v času od 10. do 26. marca popisovalcem divjih odlagališč priskočili na pomoč z vozili in GPS napravami, da so lahko čim hitreje opravili svoje naloge. Uprava se je aktivno vključila tudi v današnjo akcijo, saj je približno 200 zaposlenih iz uprave, izobraževalnega centra in izpostav uprave pomagalo pri pobiranju smeti.
Tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je partner v akciji. V znak podpore so se čiščenja udeležili predsednik zbornice Ciril Smrkolj in drugi predstavniki vodstva zbornice, številni kmetijski svetovalci in ostali zaposleni v Kmetijsko gozdarskih zavodih. Posebno vlogo pa imajo v akciji prav člani zbornice - kmetje, ki so pomemben člen v logistiki. Številni so danes s svojo kmetijsko mehanizacijo pomagali pri odvozu smeti od divjih odlagališč na zbirna mesta.
Zaposleni Družbe za avtoceste v RS (Dars) so skupaj z vodstvom družbe očistili območje divjega odlagališča v bližini avtocestnega odseka Šentvid – Koseze. V okviru projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu so policisti že vso pomlad pomagali pri popisovanju divjih odlagališč odpadkov, manjkali pa niso niti pri današnjem zbiranju odpadkov.
Tudi ekipa EKO ŠOU, ki deluje pod okriljem Študentske organizacije Univerze v Ljubljani se je pridružila akciji. Študentje prostovoljci so čistili odlagališča divjih odpadkov na območju Ljubljanskega barja zahodno od Dolgega mosta. Poskrbeli so tudi za čisto okolico študentskih domov v Rožni dolini in Rožne doline vse do Rožnika ter priskočili na pomoč dijakom gimnazije Bežigrad in ostalim posameznikom pri čiščenju obrečnega savskega prostora v Tomačevem za Bežigradom.
Prostovoljcem so se pridružili tudi Zeleni Slovenije, ki menijo, da je v Sloveniji ravnanje z odpadki še zmeraj marginalizirano, čeprav gre za reševanje enega od ključnih okoljskih vprašanj sedanjosti in prihodnosti.
