V EP obeležili obletnico prvih demokratičnih volitev v Sloveniji

Slovenija | 14.04.2010, 21:56

Slovenska delegacija Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu in Študijski center za narodno spravo so v Bruslju pripravili konferenco v počastitev 20. obletnice prvih demokratičnih volitev v Sloveniji.

O demokratičnih spremembah izpred 20 let so spregovorili zgodovinar Janko Prunk, evropski poslanec iz Romunije László Tőkés in evropski poslanec iz Nemčije Elmar Brok. Srečanje je vodil vodja slovenske delegacije v Evropski ljudski stranki poslanec Milan Zver, osrednji govornik pa je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade v Sloveniji poslanec Lojze Peterle.

V video nagovoru je predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek udeležencem konference poudaril, da smo Slovenci v Evropi znani kot zelo delavni, slovenski poslanci v Evropskem parlamentu pa so močan glas za Slovenijo. „Ponosen sem, da kot predsednik Evropskega parlamenta predstavljam tudi Slovenijo v EU, ki je osnovana na spoštovanju, demokraciji in solidarnosti,“ je povedal Buzek.

Če ne bi zmagal Demos, do osamosvojitve ne bi prišlo

Lojze Peterle je v svojem govoru predstavil pogled na razvoj dogodkov in poudaril, da so bile volitve 8. in 22. aprila 1990 v Sloveniji prve demokratične po drugi svetovni vojni in so bile „najpomembnejše volitve v zgodovini slovenskega naroda, ker so pomenile uvod in predpogoj za uresničitev samostojne slovenske državnosti, o kateri so sanjali številni slovenski rodovi.“

Peterle je razložil, da je na teh volitvah pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika zmagal Demos: „Edina politična opcija, ki je šla na volitve s programom samostojne in demokratične slovenske države. Če ne bi zmagal Demos, bi vsaj še nekaj časa vodila Slovenijo pro-jugoslovanska večina strank komunističnega porekla. Do osamosvojitve ne bi prišlo.“

Prve demokratične volitve so bile po besedah evropskega poslanca „priborjene“ s strani novih demokratičnih sil, ne pa podarjene velikodušno s strani stare zveze komunistov. „Imeli smo vizijo, program, strategijo, pogum in podporo. Znotraj Demosa sta dobili največ glasov stranki SKD in SKZ, za katerimi so bili volivci tistih slojev, ki so plačali največji davek komunizmu – kristjani in kmetje,“ meni Peterle, ki še poudarja, da je Slovenija v preteklih dvajsetih letih veliko dosegla, da pa „bo naša tranzicija dokončana, ko se bodo v Sloveniji v polnosti uveljavila evropska načela, ko bomo jasno ločevali med napako in zločinom ter med resnicoljubnostjo in revanšizmom, ko bo privatizacijsko obsedenost in divji kapitalizem nadomestilo resnično socialno tržno gospodarstvo, ko bo naš zgodovinski spomin izčiščen, ko bo imela pri nas domovinsko pravico tudi pravica do resnice,“ ter sklenil z besedami, da ne moremo imeti združene Evrope in razdeljene Slovenije.

Za svobodo se je potrebno boriti še naprej

Elmar Brok je primerjal borbo za svobodo v Sloveniji s tisto v Vzhodni Nemčiji in dejal, da je bila borba za svobodno Slovenijo dokončana šele s 1. majem 2004. Do takrat, pa so se po besedah Broka zahodni politiki mnogo naučili od vzhodnih kolegov. „Za svobodo se je potrebno boriti še naprej, saj bomo lahko rekli, da smo vsi ljudje svobodni šele, ko bo vsak človek svoboden,“ meni Brok, ki je spomnil še, da je bila EU osnovana na želji - nikoli več vojne, nikoli več diktature.

Ne smemo pozabiti zločinov proti človeštvu, ki so se zgodili pod Titom

László Tőkés, ki je bil med voditelji odpora proti komunizmu v Romuniji, je povedal, da je bil trud za demokracijo v Sloveniji nekaj posebnega, a da so hkrati potekali podobni napori v drugih Evropskih državah. Ob tem je omenil Poljsko, Madžarsko in Romunijo ter dejal, da na “ne smemo pozabiti zločinov proti človeštvu, ki so se zgodili pod Titom, pa tudi ne tistih pod Securitate v Romuniji in drugje po Evropi.”

Demos je v težkih razmerah vseeno izpeljal program državne osamosvojitve

Prof. dr. Janko Prunk je kot ključno omenil zmago Demosa, ki je pomenila konec petdesetletne državljanske vojne v Sloveniji oz. izrednega stanja političnega in pravnega nasilja, ki se je začelo med fašistično okupacijo Slovenije med drugi svetovno vojno 1941 in se nadaljevalo v desetletjih komunističnega režima. Prunk je bil jasen, da je imel razvoj v Sloveniji tudi svoje interne temelje in svojo lastno dinamiko, ki se je, kot je povedal, „precej razlikovala od tempa razvoja in sprememb v sovjetskem bloku in tudi precej od razvoja v drugih jugoslovanskih republikah in je prehitevala njihov razvoj.“

Dr. Prunk je v svojem nagovoru citiral tudi volilni program Demosa iz decembra 1989, ki se je navezoval na majniško deklaracijo, kjer je bilo jasno zapisano, da se bo Demos „zavzemal za miren prehod iz totalitarizma v demokratično urejeno družbo. K temu ga zavezujejo lastna moralna načela in krvave žrtve in druge posledice revolucije. Zato svojega lastnega odnosa ne bo gradil na protipartijskem revanšizmu, prizadeval pa si bo za resnico o preteklosti in popravo krivic, ki se sploh dajo popraviti.“ Prunk je to označil za demokratičen in etičen program ter povedal, da je Demos v težkih razmerah vseeno izpeljal program državne osamosvojitve in institucionalne konsolidacije in demokratizacije.

Demokracija ni bila izvozni artikel Nemčije, ampak smo si jo v Sloveniji izborili sami

Evropski poslanec Milan Zver pa je povedal, da je pomen takih konferenc in obletnic predvsem seznanjanje s takratnimi dejstvi, da so po njegovih besedah pomembni procesi demokratizacije v mnogih državah v Evropi slabo prikazani. Povedal je tudi, da demokracija „ni bila izvozni artikel Nemčije ampak smo si jo v Sloveniji izborili sami. Ko je Demos prevzel vlado ni bilo velike sile, ki bi podpirala samostojno Slovenijo.“ Zver je ob sklepu podal pobudo in omenil željo, da bi vsi slovenski poslanci v Evropskem parlamentu prihodnje leto skupaj organizirali konferenco s katero bi obeležili 20. obletnico samostojnosti Slovenije.

Konference v Evropskem parlamentu so se udeležili tudi mnogi vidnejši predstavniki javnega življenja v Bruslju, med drugim tudi vsi trije veleposlaniki Slovenije v Bruslju - pri Belgiji, EU in NATO - ter evropska poslanca Ivo Vajgl ter Tanja Fajon.

V imenu Študijskega centra za narodno spravo in direktorice Andreje Valič pa je Marta Keršič predstavila razstavo, ki so jo pripravili ob tej priložnosti, da bi z besedo in sliko nazorno obeležili pomembne dogodke izpred 20 let. Razstava bo po Bruslju potovala tudi po nekaterih slovenskih krajih.