Mineva 20 let od prvih povojnih večstrankarskih volitev
Slovenija | 08.04.2010, 12:52
Na današnji dan pred dvajsetimi leti so bile v Sloveniji prve demokratične večstrankarske volitve po drugi svetovni vojni. Na njih je zmagal Demos - Demokratična opozicija Slovenije.
V njem so bile povezane Socialdemokratska zveza Slovenije, Slovenska demokratična zveza, Slovenski krščanski demokrati, Kmečka zveza in Zeleni Slovenije. V družbenopolitičnem zboru so te stranke dobile dobrih 54 odstotkov glasov, zato so lahko sestavile prvo demokratično vlado, ki jo je vodil Lojze Peterle. V državnem zboru se bodo obletnice volitev spomnili s slavnostno sejo ob 18. uri. Na njej bosta zbrane nagovorila predsednik državnega zgora Pavel Gantar in predsednik njegovega predhodnika - prve demokratične izvoljene skupščine France Bučar.
Pot do prvih svobodnih večstrankarskih volitev, ki so potekale na cvetno nedeljo, 8. aprila 1990, ni bila samoumevna. Tlakovali so jih posamezniki in skupine iz slovenske pomladi, ki so zahtevale opdravo enopartijskega sistema, uveljavitev demokratičnih načel v družbi in tržno gospodarstvo. Vse to pa v Sloveniji, ki bi o sebi odločala nedovisno od Beograda. Zahtevo po svobodnih volitvah je ob ustanovitvi med drugim postavila tudi socialdemokratska zveza Slovenije, ki jo je ob ustanovitvi vodil France Tomšič. V programu so po njegovih besedah zahtevali tudi: „Naslednje volitve morajo biti neposredne in tajne!“
Za take volitve je bilo potrebno vzpostaviti pogoje. Socialistična skupščina je na pritisk pomladnih strank, ki so se rojevale v letu 1988 in 1989 sprejela pravni okvir za izvedbo takih volitev. O njem je ob letošnjem jubileju član prvega Demosovega volilnega štaba dr. Lovro Šturm povedal: „Volilni zakon, ki je bil sprejet, je bil izjemo zahteven in zapleten, zlasti za nove politične stranke. Volivna opravila so bila zelo zahtevna, vendar je volivni štab Demosa zmogel pravočasno poiskati tako ustrezno število kandidatov in izpeljati volilne postopke do konca.“
Pogoji pri prvih volitvah po besedah Lovra Šturma še zdaleč niso bili izenačeni. „Pri tem pa se je pokazalo, da so bile volitve resda svobodne in demokratične, niso pa bile poštene, ker so bile nove politične organizacije glede na stare v neenakopravnem položaju, kajti že v zakonu je bila vtkana neenakopravnost med dotedanjimi političnimi organizacijami in novimi političnimi organizacijami, kajti dotedanje so lahko delovale vsepovsod, v državni upravi, v javnih službah, v delovnih organizacijah, nove pa tega niso smele, zato so imele v sedem tisoč volišč zbora združenega dela Zbora združenega dela vsepovsod po Sloveniji, te stranke veliko predost,“ je povedal dr. Šturm.
Kljub temu je največ glasov oziroma delegatskih mest v družbenopolitičnem zboru dobila Demokratična opozicija Slovenije - Demos. Zveza komunistov Slovenije - Stranka demokratične prenove pa se je najbolje odrezala kot posamična stranka. Razlog za zmago je bil po mnenju predsednika prve demokratične vlade Lojzeta Peterleta jasen program: „Samo Demos je šel na te volitve s projektom samostojne demokratične slovenske države in z voljo, da prelomi s totalitarnim družbenim redom.“
Tudi starosta slovenskih pomladnikov in takratni predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman, je po dvajsetih letih prepričan, da je bila zmaga odločilna za nadaljno pot v samostojnost. „Brez tega, da bi Demos zmagal, ne bi bilo mogoče vzpostaviti neke normalne demokracije. Jaz sem prepričan, da si je partija svoj sestop z oblasti predstavljala nekoliko drugače, kot se je potem dejansko zgodil z nastopom novih političnih strank.“
Na podlagi predvolilnega dogovora v Demosu, da bo mandatar iz stranke z največ glasovi, je mandatar postal predsednik SKD Lojze Peterle. Za predsednika predsedstva je bil v drugem krogu izvoljen Milan Kučan. Na prvi seji novoizvoljenih delegatov skupščine je bil za predsednika tega telesa izbran France Bučar.
