Radio Ognjišče
Slavi KoširSlavi Košir
Marko ZupanMarko Zupan
Helena KrižnikHelena Križnik
Umestitev škofa Petra Štumpfa (foto: Škofija Murska Sobota)
Umestitev škofa Petra Štumpfa | (foto: Škofija Murska Sobota)

Minevajo štiri leta od ustanovitve novih škofij

Cerkev na Slovenskem

V Cerkvi na Slovenskem danes kar tri škofije in ena nadškofija praznujejo obletnico svoje ustanovitve. Papež Benedikt XVI. je izdal odlok o njihovi ustanovitvi potem, ko je Slovenska škofovska konferenca pripravila vse potrebno za njihovo ustanovitev ter je predloge pregledala in potrdila tudi Kongregacija za škofe.

Odlok, ki ima štiri točke, je 7. aprila leta 2006 v Ljubljani predstavil apostolski nuncij Santos Abril y Castelló. „V Sloveniji se ustanovijo tri nove škofije: v Celju, v Murski Soboti in v Novem mestu. Mariborska škofija se povzdigne v nadškofijski sedež kot glava nove cerkvene pokrajine. Sveti oče je za prvega mariborskega nadškofa imenoval msgr. Franca Krambergerja, doslej ordinarija te škofije. Za vodenje nove škofije v Novem mestu je imenoval kot prvega škofa msgr. Andreja Glavana, doslej ljubljanskega pomožnega škofa. Za škofa škofije Celje je bil izbran msgr. Anton Stres, doslej mariborski pomožni škof. Za vodenje škofije v Murski Soboti pa je sveti oče imenoval msgr. Marjana Turnška, ravnatelja v mariborskem bogoslovnem semenišču in profesorja na Teološki fakulteti, enota Maribor. Odslej bo torej ljubljanska nadškofija imela dve sufraganski škofiji: Koper in Novo mesto, ki bodo skupaj z Ljubljano tvorile ljubljansko cerkveno pokrajino. Mariborska nadškofija pa bo imela kot sufraganski škofiji Celje in Murska Sobota, ki bodo skupaj z novo nadškofijo oblikovale mariborsko cerkveno pokrajino,“ je novico o papeževi odločitvi o zgodovinski upravni preureditvi Cerkve v Sloveniji v Ljubljani sporočil apostolski nuncij v Sloveniji.

Slovesna sveta maša v Murski Soboti

V teh letih so škofije s sedežem v Celju, Murski Soboti in Novem mestu ter nadškofija dobile glavne urade in ustanove, ki naj bi jih imela vsaka delna Cerkev. Pripravile so pastoralne načrte in postale del Cerkve na Slovenskem. Ob današnji četrti obletnici bo posebej slovesno v škofiji Murska Sobota, ki je bila slovesno razglašena 25. junija 2006, ko je bilo tudi škofovsko posvečenje prvega škofa v Murski Soboti Marjana Turnška. Letos 10. januarja, pa je bil za novega murskosoboškega škofa umeščen škof Peter Štumpf. V znamenje zahvale in hkrati tudi priprošnje Vsemogočnemu Bogu, bo danes evharistični škofijski shod, ki se bo začel z molitveno uro. Ob 17.uri bo slovesna sv. maša, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov iz vse škofije daroval murskosoboški škof Štumpf, ob 18. uri pa bo evharistična procesija.

Kako je prišlo do ustanovitve novih škofij?

Razmišljanja in pobude o ustanovitvi novih škofij so se v Cerkvi na Slovenskem začela že kmalu po ustanovitvi samostojne Slovenske škofovske konference leta 1993. Leta 1998 je ta imenovala medškofijsko posvetovalno komisijo, katere naloga je bila preučiti, koliko, kje in v kakšnih mejah naj bi nove škofije obstajale. Za podlago so ji služili zlasti pravni, zgodovinski in pastoralni kriteriji. Na osnovi prispelih pobud je nato komisija preučevala možnosti oblikovanja petih novih škofijskih središč, in sicer v Celju, Kranju, Novem mestu, Novi Gorici in Murski Soboti. Sledila je raziskava o posledicah morebitne ustanovitve na dosedanje škofije in tudi finančni vidiki. Poročilo iz leta 1998 je komisija posredovala Slovenski škofovski konferenci, ki ga je pozitivno ocenila in posredovala pristojnim organom v Rimu. Tudi tam je bilo poročilo dobro ocenjeno, vendar do realizacije predloga ni prišlo.

Leta 2005 pa se je o novih škofijah vnovič začelo razpravljati. Vsaka škofija se je do tega vprašanja znova posebej opredelila. Koprska škofija se je odločila, da se njene meje ne spremenijo, v ljubljanski nadškofiji so se na podlagi obširnih posvetovanj odločili za novo škofijo v Novem mestu, v mariborski škofiji pa je prišlo do sklepa, da nastaneta dve novi s sedežema v Celju in Murski Soboti. Pri oblikovanju predloga so bili med drugim upoštevani tudi civilni podatki iz popisa prebivalstva leta 2002 in cerkvene statistike iz leta 2004. Slovenska škofovska konferenca je predlog poslala v Rim na kongregacijo za škofe. Ta je predlog odobrila in papež je 7. aprila leta 2006 tudi uradno potrdil nove škofije.

Cerkev na Slovenskem
Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc) Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc)

Velika sobota: Več kot le blagoslov jedil

Čeprav v naši kulturi veliko soboto pogosto povezujemo predvsem s hrano in blagoslovom jedil, celjski škof Maksimilijan Matjaž poudarja, da so ti običaji zunanji izraz globlje praznične ...

Duhovniki (photo: Rok Mihevc) Duhovniki (photo: Rok Mihevc)

Dragi duhovniki, potrebujemo drug drugega

Na veliki četrtek dopoldne so slovenski škofje darovali krizmene maše, pri katerih so skupaj z duhovniki obnovili duhovniške obljube, obenem pa blagoslovili in posvetili sveta olja, ki spremljajo ...

Čaščenje križa (photo: Rok Mihevc) Čaščenje križa (photo: Rok Mihevc)

Veliki petek: Učna ura spreobrnjenja

Veliki petek je v cerkvenem letu edinstven, saj je to edini dan, ko ni svete maše. Namesto tega verniki obhajajo obrede velikega petka, molijo križev pot in se v tišini spominjajo Jezusove smrti. ...

P. Marjan Kokalj (photo: Urša Sešek) P. Marjan Kokalj (photo: Urša Sešek)

Ko si enkrat to doživel, nenehno po tem hrepeniš

»Pri maši je Jezus tako resnično navzoč med nami, da se ga lahko skoraj dotaknemo,« je v prazničnem jutru na veliki četrtek na Radiu Ognjišče zatrdil p. Marjan Kokalj, ki je bil februarja imenovan ...

Avdio player - naslovnica