Zakaj so zastala dela v Hudi jami
Slovenija
Poslanec SDS France Cukjati je na vlado naslovil vprašanje v uvezi z deli v enem največjih povojnih množičnih grobišč v Sloveniji - Hudo jamo. Cukjatija zanima, kdo ovira nadaljnje odkrivanje sledov največjih zločinov v zgodovini slovenskega naroda.
Takoj po drugi svetovni vojni je slovenski narod doživel množične poboje, ki jih tako po obsegu kot po krutosti lahko primerjamo samo še z nacističnim genocidom nad Judi. Civilizirani narodi take dogodke ozavestijo v trajen spomin in odločno obsodijo na najvišji državniški ravni, z namenom, da se kaj takega ne bi nikoli več ponovilo, je zapisal Cukjati, ki še poudarja, da je tudi Srebrenica že doživela pietetno obravnavo žrtev, srbski parlament pa je zmogel obsodbo tega množičnega zločina. „V Slovenskem parlamentu pa je vladna koalicija celo zavrnila podporo Resoluciji Evropskega parlamenta, ki obsoja zločine vseh totalitarizmov, zaustavilo pa se je tudi urejanje množičnih grobišč iz časov povojnega komunističnega režima,“ meni Cukjati.
Po desetih letih evidentiranja in treh letih sondiranja je po odkritju Hude Jame vse delo zastalo. Po izjavi Mitje Ferenca, vodje evidentiranja prikritih grobišč, ni bilo v lanskem in letošnjem letu mogoče evidentirati in sondirati niti enega grobišča, čeprav je trenutno nekaj deset lokacij, ki jih ne morejo niti vnesti v bazo evidentiranja grobišč. „Očitno pa ne gre za pomanjkanje denarnih sredstev, saj - kot pravi Ferenc - če bi vsaj minimalna sredstva, ki so odmerjena za grobišča, znali pravilno uporabiti, bi bilo sredstev dovolj. "Odgovor je torej jasen, manjka politične volje", ugotavlja vodja evidentiranja Ferenc,“ je v pismu vladi zapisal poslanec SDS, ki ga zanima: „Kdo ovira nadaljnje odkrivanje sledov največjih zločinov v zgodovini slovenskega naroda? Vlada, s tiho privolitvijo ali s tajnim sklepom? Posamezni ministri, ki o tem samostojno odločajo? Ali pa morda upokojeni uslužbenci nekdanje Službe državne varnosti, ki je petdeset let uspešno prikrivala zločine in ustrahovala tiste, ki bi o grobiščih lahko spregovorili?“
France Cukjati vlado še sprašuje zakaj vlada oziroma tisti, ki imajo v vladi odločilno besedo, ne omogočijo, da bi se z ostanki žrtev ravnalo pietetno, njihovim svojcem pa omogočilo človeško žalovanje na za to določenih mestih. „Ali morda zaradi tega, ker se čutijo sorodstveno ali nazorsko povezane s takratno režimsko elito, ki je te zločine zakrivila in ni bila zanje nikoli obsojena?“
Ob koncu pa je še zapisal: „Zakaj vlada oziroma tisti, ki imajo v vladi odločilno besedo, tudi sicer grobo posegajo v delovanje neodvisnih institucij, kot so organi pregona, državno tožilstvo in sodstvo, kadar hočejo prikriti svojo povezanost z nečednimi posli, kot sta bili konstruiranje afere Patria in zamegljevanje primera bulmastifov? Ali taka zloraba oblasti, ki se kaže tudi v banalnih dogodkih (kot je divja cestna vožnja), postaja v vladi splošno sprejemljiva?“
