Škof Jamnik: Žarki velikonočnega jutra tudi nad Rogom in Teharjem

Slovenija | 03.04.2010, 22:30

„A vendar, žarki velikonočnega jutra so zasijali, tudi nad Rogom, Teharjem ... povsod tam, kjer je človek trpel, umiral, kjer trpi še danes, se počuti osamljenega, nepotrebnega ali v svoji družini in okolju, kjer živi, doživlja preizkušnjo križa,“ je pri velikonočni vigiliji in vstajenjski sveti maši v Kranju povedal ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.

Škof Jamnik je dejal, da je bilo Kristusovo vstajenje od mrtvih skrito, brez navzočnosti ljudi. Evangeliji poročajo le o prikazni angela in praznem grobu. Če bi ljudje načrtovali Kristusovo vstajenje od mrtvih, bi hoteli tudi na zunaj pokazati vse zmagoslavje in iz tega naredili velik dogodek, da bi se čim bolj očitno se videlo, kdo je zmagovalec. Bog vsega tega ne potrebuje je prepričan škof, ki je dodal, da je bil križev pot slovenskega naroda v posameznih obdobjih na zunaj bolj razpoznaven in očiten, drugič pa se je dogajal na skrivnem, v dolgih in mračnih nočeh bolečine in umiranja.

Ljubljanski pomožni škof se je v Kranju tudi vprašal, kaj lahko danes storimo, da bomo bolj odprti za drugačnost Božje govorice, da se bomo kljub vsemu dali osvetliti žarkom velikonočnega jutra? Po besedah škofa nam na to vprašanje odgovarjajo skrivnosti velikega tedna.

Nasilje in pobijanje je prej ali slej razkrinkano v vsej svoji laži

Prvo je poudaril, da Jezusov nauk ne temelji na zemeljski moči, ampak na ljubezni, resnici in pravičnosti. „Njegova majhnost postane veličina. Ne išče zemeljske moči, ampak za resnico, pravičnost in ljubezen. In tako velja tudi danes. Niso revolucionarji tisti, ki delajo svet vedno bolj human. Nasilje in pobijanje je prej ali slej razkrinkano v vsej svoji laži, gnilobi in pogubnosti. Jezus, ki prihaja v Jeruzalem na izposojenem osliču, je najbolj jasna kritika vsakršne oblike totalitarizma, torej takšnega ravnanja, ki gradi na moči določene skupine ljudi, obvladovanju, izključevanju in zatiranju vsake drugačnosti. Če bo vse naše delovanje imelo svoj temelj v 'moči nemoči' in če nas bo prav to vodilo k Njemu, potem bo v nas več prostora za žarke velikonočnega jutra, potem naš pogled ne bo samo neko 'kratkoročno dialektično prilagajanje mnenja', ampak zares vizija, ki gledano zgolj trenutno morda ni tako mikavna in obetajoča, toda gledano malo globlje in dalje, pa pomeni imeti pred seboj cilj, za katerega je vredno nekaj žrtvovati in odpira širša obzorja bivanja, ne pa neko pritlehno razpoloženjsko odločanje, ki ne vidi niti koraka pred seboj,“ je povedal škof Jamnik.

Kristjan se zaveda, da nima nobene moralne pravice obsojati druge

Kot drugo je škof dejal, da se „Moč nemoči' kaže v odpuščanju in ne v obsojanju ter v temeljnem spoštovanju drugačnosti in različnosti. „Kristjan se zaveda, da nima nobene moralne pravice obsojati druge. Nima pravice, da bi se imel za boljšega ne od Juda Iškarijota, ne od Pilata in ne od povprečnega jeruzalemskega človeka, ki skupaj z drugimi zahteva Jezusovo smrt. Kdor si odkrito pogleda v srce, mora reči, da mu nič človeškega ni tuje: ne Judovo izdajstvo, ne strah apostolov, ne Petrova zatajitev, ne čredništvo jeruzalemskih prebivalcev, ne Pilatov cinizem in karierizem in ne prilizništvo judovskih veljakov. Če bi se človek danes z vso svojo pripravljenostjo na kompromise, z vso brezbrižnostjo za krivice, ki se dogajajo okoli njega, a jih mirno prenaša, ker noče imeti sitnosti in neprijetnosti, z vso strahopetnostjo in z vso svojo sedanjo odvisnostjo od javnega mnenja in propagande, znašel na jeruzalemskih ulicah na prvi veliki petek, kako bi ravnal? Iskrena postavitev tega vprašanja pomeni nov korak k odprtosti za odrešujoče sporočilo velikega tedna.“

Ne samo Božja govorica, ampak tudi njegov molk spada h krščanskemu razodetju

V nadaljevanju je škof Jamnik spomnil na to, kar nam sporoča molk velike sobote: Zaupati tudi takrat in še posebej takrat, ko se zgodi, da je Bog daleč, da je morda vsega konec. „Na veliki petek je naš pogled usmerjen na Križanega, velika sobota pa je dan, ko je 'Bog mrtev', dan, ki s 'posebno govorico' že anticipira težko izkušnjo sodobnega človeka: ko se zdi, da je Bog odsoten, kot da je še vedno v grobu, kot da iz tega groba ne bo vstal in spregovoril človeku, kot da o njegovi eksistenci sploh ni več vredno govoriti, da je preprosto treba pozabiti na samo vprašanje o Bogu, ga izključiti iz človeške zavesti,“ je povedal škof in dodal, da nas velika sobota na izviren način spominja, da ne samo Božja govorica, ampak tudi njegov molk spada h krščanskemu razodetju. „Ko bomo doživeli moč te drugačne govorice Boga, razodevanje Boga v Njegovem molku, bližino navidezne odsotnosti Vstalega, takrat bo v našem življenju prostor za nov žarek velikonočnega jutra.“

Koga iščete?

Ob sklepu svojega nagovora v Kranju se je pomožni ljubljanski škof Anton Jamnik ustavil še pri vprašanju vstalega Kristusa, ki ga postavi ženi: „Koga iščeš?“. „Velikonočna skrivnost tudi nam danes postavlja vprašanje: Koga iščete? Prisluhniti temu vprašanju, ustvariti v sebi razpoloženje, da bi nanj poskušali odgovoriti, to je moja in tvoja Velika noč. To pomeni, da je odvaljen kamen od našega srca, ki se tako odpre za živega Boga,“ meni škof Jamnik, ki poudarja, da je tudi za nas danes tako odločilnega pomena, da se srečamo z vso resničnostjo življenja, da se 'zjokamo pred grobom razočaranj, padcev, nemoči in trpljenja', kajti le tako bomo mogli prisluhniti Jezusovemu vprašanju: Koga iščeš? „Prisluhniti, iskati, to pa že pomeni, biti odprt za to, da nas Jezus pokliče po imenu, po osebnem imenu. To je Velika noč danes, to je moja, to je zares tvoja Velika noč, to je nov začetek, to je tisto skrito, tiho osebno dogajanje v odprtosti živemu Bogu.“