Naš gost je bil apostolski nuncij Santos Abrill y Castello

Cerkev na Slovenskem | 03.04.2010, 19:15

Tokrat smo pred mikrofon povabili apostolskega nuncija v Sloveniji. Nadškof Santos Abrill y Castello je namreč na praznik sv. Jožefa obhajal 50. let mašništva. Spregovoril nam je o svojem življenju, otroštvu, družini, odločitvi za duhovništvo, pa tudi o svojem delu kot diplomat Svetega sedeža.

Želel je pomagati drugim

Nadškof Santos Abrill y Castello je spregovoril o svojem otroštvu, ki ga je zaznamovala državljanska vojna v Španiji in veliki ljubezni svojih staršev do družine. In kaj ga je spodbudilo k tej odločitvi za duhovništvo?

„V meni je bila močna želja, da bi pomagal drugim, še posebej na duhovnem področju. Edini dvom, ki sem ga imel pa je bil tale: ali naj postanem zdravnik, ali pa duhovnik. Oče je želel, da bi postal inženir, meni pa matematika ni bila prav nič všeč. Zato sem se temu uprl. Odločil sem se za študij medicine, kateremu sem se v celoti posvetil in sem tudi upal, da ga bom dokončal; tudi ko sem že vstopil v semenišče sem nadaljeval ta študij. Zame je bil to način, da bi lahko pomagal mnogim ljudem in jim prenesel naše sporočilo vere. Bil sem namreč prepričan, da življenje preživiš koristno le, če se posvetiš drugim“, je dejal nadškof Santos Abrill y Castello.

Nuncij ni predvsem diplomat, ampak deluje v službi Cerkve

Sicer pa je nuncij spregovoril tudi o svoje delu kot diplomat Svetega sedeža in svojem službovanju v Pakistanu, Turčiji, v Boliviji, Kamerunu, Gabonu in Gvineji, v Jugoslaviji in na koncu v Argentini. Zanimalo nas je, kaj zaznamuje njegovo delo in kako se spominja odnosov z ljudmi v tej deželi. „Čeprav se včasih zdi, da smo diplomati Svetega sedeža predvsem diplomati, to ne drži“, pravi nadškof Santos Abrill y Castello. „V našem življenju absolutno prevladuje delo za Cerkev. Če bi lahko izrazili v odstotkih, koliko časa porabimo za delo v diplomaciji, bi rekel, da je tega le 5 odstotkov. In to je nekaj zelo lepega. Tudi sveti oče to vedno poudarja in že na akademiji so vztrajali na tem, da moramo biti predvsem diplomati Cerkve. Seveda moramo obvladati svoje profesionalno delo, po drugi strani pa smo tudi malo posebni diplomati, saj se posvečamo tudi drugim vrednotam. Za nas na primer ne obstajajo tržne vrednote kot je na primer sodelovanje v prodaji določenih izdelkov, te stvari nas ne zanimajo. Zanima pa nas Cerkev, cerkve, ki so v deželi, kjer delujemo, konkretne osebe, ki morajo v nas videti predvsem zanimanje za verska in človekoljubna vprašanja. Jaz vztrajam na tem, in to še enkrat ponavljam, da je velik del našega dela na verskem področju. In tako bi lahko rekel, da so moji najlepši spomini na kraje, kjer sem živel, povezani z verskim življenjem.“

Nadškof Santos Abrill y Castello pa nam je spregovoril tudi o svojem odnosom s svetim očetom, o tem, kaj je zaznamovalo njegovo bivanje v Sloveniji, odnosih med slovensko državo in Svetim sedežem, pa tudi o nekaterih izzivih, ki jih pred nas postavlja sodobna družba.