Srečanje sodelavcev metropolitanskih sodišč
Cerkev na Slovenskem | 10.03.2010, 19:12
Sodniki in strokovni sodelavci ljubljanskega in mariborskega metropolitanskega cerkvenega sodišča so imeli v sredo v prostorih Nadškofijskega ordinariata v Ljubljani letno srečanje. Udeležil se ga je po poročanju Tiskovnega urada SŠK tudi ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres.
Zbrane sta na začetku pozdravila predsednika (oficiala) obeh sodišč p. dr. Viktor Papež OFM in dr. Stanko Ojnik. P. Vikot je predstavil govor Benedikta XVI. sodnikom in sodelavcem Rimske Rote januarja letos, v katerem obravnava razmerja med pravičnostjo, usmiljenjem in resnico v postopkih na cerkvenih sodiščih, še posebej pri ugotavljanju ničnosti zakramenta sv. zakona. Sveti oče poudarja, da prizadevanje za resnico ne nasprotuje usmiljenju in je ne izključuje.
Dr. Ojnik je opozoril na dejstvo, da živimo v svetu, v katerem ni več jasno, kaj je krščanski zakon. Cerkev je postavljena pred izziv, kako mladim, ki se pripravljajo na poroko, približati vrednoto krščanskega zakona. Cerkveno sodišče si v nekaterih primerih pomaga z mnenji strokovnjakov, posebej kadar gre za presojo psihične nezrelosti ali različnih bolezni. (Ne)veljavnost cerkvenega zakona se končno presoja na osnovi kanonskega prava in krščanske antropologije. Učenje Cerkve o zakonu izhaja iz naravnega prava. Zaradi naraščajočega števila vlog za ugotovitev ničnosti zakona in pomanjkanja usposobljenih cerkvenih sodnikov se na obeh sodiščih srečujejo z zaostanki pri reševanju primerov.
Nadškof Stres se je sodnikom in sodelavcem sodišč zahvalil za njihovo poslanstvo ter poudaril, da je njihova služba ne samo pravna, ampak tudi pastoralna. Pozval jih je k rednemu izobraževanju, iskanju resnice in nepristranskemu obravnavanju vlog. Izpostavil je dejstvo, da cerkvena sodišča na škofijski ravni nimajo naloge le ugotavljati ničnosti ali veljavnosti zakonskih zvez, ampak morajo v določenih primerih obravnavati tudi zadeve s področja spolnega nasilja. Sodniki morajo v službi pravičnosti iskati resnico. Sodba ali kaznovanje sta sredstvi za ponovno vzpostavitev pravičnosti in reda ter za povrnitev škode.
Osrednja tema, ki jo je pripravil sodnik ljubljanskega cerkvenega sodišča dr. Andrej Saje, je bila vloga sodnika duhovnika in pastoralnega sodelavca pri reševanju težav v cerkvenem zakonu. Podal je oceno stanja in izpostavil izzive, s katerimi se soočajo pastoralni delavci. Ti so: nepoznavanje narave krščanskega zakona, nepripravljenost mladih na življenjske izzive (nezrelost), relativizem vrednot, premalo učinkovita evangelizacija Cerkve v povezavi z vzgojo za življenje v krščanskem zakonu, pogosto nerazumljiva govorica Cerkve, ki je oddaljena od konkretnega življenja. Cerkev na tem področju lahko ravna predvsem preventivno, kar pomeni, da v času bližnje in daljne priprave na zakon nudi primerne vsebine v različnih občestvih, kjer se mladi srečujejo.
Dr. Stanislav Slatinek, podpredsednik mariborskega cerkvenega sodišča, je predstavil apostolsko pismo papeža Benedikta XVI. z dne 26. oktobra 2009 z naslovom Omnium in mentem, v katerem so spremenjeni nekateri kanoni Zakonika cerkvenega prava. Spremembe zadevajo zakrament sv. reda in zakrament sv. zakona. Osebe, ki so s formalnim dejanjem izstopile iz Katoliške Cerkve, po do sedaj veljavni zakonodaji niso bile vezane na cerkveno oblike poroke. Zanje je bila veljavna zgolj civilna sklenitev zakona. Odslej pa bodo v skladu z novim predpisom tudi te osebe vezane na cerkveno obliko poroke.
V nadaljevanju srečanja so se sodniki ustavili tudi ob nekaterih drugih aktualnih vprašanjih, npr. na kakšne načine ponuditi pomoč tistim, ki jim je cerkveni zakon razpadel in potrebujejo informacijo o pravnih postopkih na cerkvenih sodiščih. Na območju mariborske metropolije imajo več pozitivnih izkušenj s svetovanjem v okviru sodišča, kjer ljudem poleg informacij ponujajo možnost pogovora in sprave v zakonu tudi s pomočjo mediacije. Naloga sodišča ni samo, da ugotavlja (ne)veljavnost cerkvenega zakona. Sodnik je – preden sprejme prošnjo za začetek postopka – dolžan uporabiti vsa pastoralna sredstva, da zakonca spravi ter ju povabi k morebitni oživitvi zakona ter obnovitvi zakonskega življenja.
Sodniki ustanove, ki se ukvarjajo s pripravo na krščanski zakon, vabijo, naj v pripravo na cerkveni zakon vključijo tudi pravne vidike krščanskega zakona, ki naj jih predstavijo usposobljeni strokovnjaki.
Cerkvena sodišča
Sestavo, delovanje in pristojnosti cerkvenih sodišč na različnih stopnjah določajo in predpisujejo: ZCP v sedmi knjigi z naslovom Postopki, dokument Dignitas connubii (Dostojanstvo zakona), za rimska sodišča pa tudi apostolska konstitucija Pastor Bonus in drugi predpisi.
V skladu z ZCP ima vsaka (nad)škofija lahko svoje cerkveno sodišče. V primeru več manjših škofij je eno sodišče pristojno za več škofij. V Cerkvi na Slovenskem je prvostopenjsko Metropolitansko cerkveno sodišče v Ljubljani poleg ljubljanske nadškofije pristojno tudi za škofiji Koper in Novo mesto, prvostopenjsko Metropolitansko cerkveno sodišče v Mariboru pa je poleg mariborske nadškofije pristojno tudi za škofiji Celje in Murska Sobota. Drugostopenjsko sodišče za Ljubljano je Maribor, za Maribor pa Ljubljana. Sodišča na nivoju (nad)škofij se v praksi ukvarjajo predvsem s postopki za ugotavljanje ničnosti cerkvenega zakona.
Sodišče tretje stopnje deluje v okviru rimske kurije in se imenuje Rimska Rota. Poleg tega v okviru Svetega sedeža deluje Apostolska signatura, ki je administrativno sodišče za presojo pravilnosti cerkvenih pravnih postopkov za vesoljno Cerkev, obenem pa ima tudi pristojnosti za imenovanja cerkvenih sodnikov na lokalnih sodiščih. Tretje sodišče v okviru vesoljne Cerkve je Apostolska penitenzieria, ki je pristojna za notranje cerkveno zakramentalno področje. V zadnjem času je bilo v okviru Kongregacije za nauk vere ustanovljeno tudi sodišče, ki presoja kazniva dejanja spolnih zlorab.
