Jože BartoljJože Bartolj
Mark GazvodaMark Gazvoda
Tanja DominkoTanja Dominko

Katoliška Cerkev se pridružuje akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu!

Slovenija | 30.03.2010, 21:44

Očistimo Slovenijo v enem dnevu! je naslov enodnevne vseslovenske prostovoljne čistilne akcije, ki bo potekala v soboto, 17. aprila 2010. Pobudnik akcije Društvo ekologi brez meja je k sodelovanju pritegnilo že več kot tisoč državnih ustanov, občin, organizacij, podjetij in posameznikov, vključno s Katoliško Cerkvijo.

Cilj projekta je združiti 200.000 prostovoljcev, izdelati prvi nacionalni digitalni register in zemljevid z lokacijami divjih odlagališč, odstraniti najmanj 20.000 ton ilegalno odvrženih komunalnih in kosovnih odpadkov, očistiti okolice šol, vrtcev, naselij in sprehajalnih poti, je sporočil Tiskovni urad Slovenske škofovske konference.

Prostovoljci trenutno popisujejo divja odlagališča, ki jih ima tretjina slovenskih občin. Doslej so prek Geopedije pregledali petino Slovenije in odkrili 2.246 potencialnih divjih odlagališč. Pri tem jim pomagajo tudi občani, ki so prijavili že več kot 100 divjih odlagališč. Divja odlagališča je mogoče prijaviti na spletni strani www.ocistimo.si. V soboto, 13. marca 2010 je bila iskalno-čistilna akcija, na kateri so skavti, taborniki in druge nevladne organizacije izvedli skupno terensko popisovanje divjih odlagališč, pomagali pa so tudi vojska, policija in Zavod za gozdove Slovenije.

Zgodovina pobude

Prvo nacionalno prostovoljno čistilno akcijo so pod imenom Let's Do It, Estonia! (Dajmo, Estonija!) izvedli 3. maja 2008 v Estoniji. Čistilne akcije se je udeležilo 50.000 prostovoljcev, kar pomeni 4 % prebivalstva, ki so v samo petih urah iz narave odstranili 10.000 ton smeti. Država bi za tak projekt potrebovala tri leta in več kot 22 milijonov evrov. Za uspeh akcije so poskrbeli tudi prostovoljci, ki so s pomočjo Google Maps in mobilnih telefonov z GPS-om, popisali kar 10.656 divjih odlagališč in izdelali podatkovno bazo, kar je omogočilo učinkovito logistično načrtovanje.

Problem divjih odlagališč odpadkov v Sloveniji

V Sloveniji naj bi bilo po ocenah 50.000–60.000 divjih odlagališč, na katerih leži okrog 400.000 ton odpadkov. Njihova površina zavzema 6 km2, kar je površina dveh Bohinjskih jezer. Večino materiala na odlagališčih (okoli 85 %) predstavljajo gradbeni in organski odpadki, okoli 10 % pa je komunalnih odpadkov. Količina komunalnih odpadkov na divjih odlagališčih je ocenjena na okrog 40.000 ton, kar je količina, ki jo Slovenci proizvedemo v 25 dneh. Velik del divjih odlagališč se nahaja na vodovarstvenih območjih, zato so ta odlagališča problematična z več vidikov: onesnažujejo okolje in naravni habitat, kemične snovi pronicajo v podtalnico, ki je glavni vir pitne vode v Sloveniji, onesnažujejo prst, saj mnoge snovi in materiali niso ali pa so zelo počasi razgradljivi, vizualno onesnažujejo okolje in ustvarjajo negativno javno podobo občin in posledično države.

Slovenija
Udeleženci okrogle mize tedna za življenje - z mikrofonom Tomaž Merše (photo: Marjana Debevec) Udeleženci okrogle mize tedna za življenje - z mikrofonom Tomaž Merše (photo: Marjana Debevec)

Bo pesem "Mama je ena sama" kmalu prepovedana?

Zaključujemo teden za življenje, katerega eden od osrednjih dogodkov je bila sredina okrogla miza na temo: moški in ženska je izvorni načrt. V pogovoru so sodelovali trije zakonski pari, ki so ...

Nogometašica Mirjam Kastelec (photo: osebni arhiv) Nogometašica Mirjam Kastelec (photo: osebni arhiv)

Ne želim si, da Downovega sindroma ne bi imel

Na Pohodu za življenje je pričevala nogometašica, ki je tudi najboljša strelka prve slovenske ženske nogometne lige. Vendar pa izjemna 23-letnica ni zgolj 'kraljica strelk', temveč je tudi vzorna ...

Če imamo močne sadike z golimi koreninami, jih sadimo jeseni, sicer pa rajši spomladi (photo: Stan Slade / Unsplash) Če imamo močne sadike z golimi koreninami, jih sadimo jeseni, sicer pa rajši spomladi (photo: Stan Slade / Unsplash)

Jesenska nega jagodičevja za obilno letino

Čeprav ob besedi jagodičevje največkrat pomislimo na jagode, maline, borovnice, robide, kosmulje in ribez, je jagodičevja iz leta v leto več. V Svetovalnici smo se ustavili ob nekaterih opravilih, ...

Marko Železnik (photo: osebni arhiv) Marko Železnik (photo: osebni arhiv)

Ko mami moli za tvoj »biznis«

V prostorih gradu Bogenšperk obratuje Krčma na gradu, katere vodenje je nedavno prevzel mladi kuharski šef Marko Železnik, ki se je že od svojega 15. leta izobraževal in izpopolnjeval na ...