Slovenija po blaženem Slomšku dobila še prvega blaženega mučenca
Slovenija | 28.03.2010, 12:54
Slovenija bo po blaženemu Antonu Martinu Slomšku dobila še prvega blaženega mučenca, Lojzeta Grozdeta. V znak veselja in hvaležnosti so zato na cvetno nedeljo v škofiji Novo mesto po koncu svetih maš zazvonili zvonovi, je sporočil novomeški škof msgr. Andrej Glavan. Datum in kraj slovesne razglasitve bo določen kasneje.
Lojzeta Grozdeta so sovražniki katoliške vere mučili in ubili 1. januarja 1943 blizu Mirne, star pa je bil šele 20 let.
Papež Benedikt XVI. je odobril tudi odlok o junaških krepostih božjega služabnika škofa Janeza Frančiška Gnidovca. S tem dejanjem so se odprla vrata še zadnjemu elementu v tem postopku in sicer razpravi o vsaj enem domnevnem čudežu na Gnidovčevo priprošnjo, ko bo ta dokazan, bo med blažene prištet tudi on.
Škof Glavan: Grozdetu se lahko priporočamo za uspeh Evharističnega kongresa
Veselje nad papeževim odlokom je že izrazil novomeški škof Andrej Glavan: „Škofija Novo mesto in pravzaprav vsa Slovenija je dobila prvega blaženega mučenca, čeprav nas slovesna beatifikacija še čaka. Veseli smo, da je postopek, ki ga je ob 50-letnici Grozdetove mučeniške smrti začel pokojni nadškof Alojzij Šuštar, prišel k srečnemu zaključku. Prvo upanje nam je dal že pokojni papež Janez Pavel II. ob svojem prvem obisku v Sloveniji, ko ga je prvič omenil, ponovno pa pri splošni avdienci romarjev v Rimu, ko je obujal spomine na svoj obisk v Sloveniji. Sedaj se Grozdetu lahko priporočamo tudi za uspeh Evharističnega kongresa, saj je bila prav evharistija sonce njegovega življenja. Sedaj je pred nami naloga, da svetel zgled njegovega krščanskega življenja predstavimo slovenskemu narodu, zlasti mladim“
Nadškof Anton Stres pa je v soboto ob začetku svete maše ob sklepu radijskega misijona, Evharističnega dne za ljubljansko škofijo in sklepa Tedna družine dejal: „K vsemu temu pa se je danes pridružila še vesele novica, da je Sveti sedež sprejel, da bo naš Lojze Grozde razglašen za blaženega in s tem je odprta pot za njegovo razglasitev za blaženega. Prav tako je bilo danes sporočeno, da so bile priznane herojske kreposti božjega služabnika Janeza Gnidovca, tako da bo tudi on, potem, ko bomo lahko Bogu hvaležni za čudež na njegovo priprošnjo, razglašen za blaženega.“
Božji služabnik Lojze Grozde je bil rojen 27. maja 1923 v Gorenji Vodali. Sovražniki katoliške vere so ga mučili in ubili 1. januarja 1943 blizu Mirne, star pa je bil šele 20 let. O sklepu škofijskega postopka za beatifikacijo Lojzeta Grozdeta, je na slovesnosti ob nedelji svetniških kandidatov leta 2007 v Tržišču pri Metliki vicepostulator postopka Franci Vrhunc povedal, da je bil škofijski postopek sklenjen leta 1999. „Pred končanjem tega postopka so v Šentrupertu na pokopališču, kjer je Lojze Grozde pokopan naredili ekshumacijo pred uradno komisijo in na osnovi tega kar so našli, posebej na njegovi lobanji, uradno ugotovili, da je bil Lojze Grozde ustreljen v tilnik, na lobanji pa je bila velika rana, kot znamenje, da je dobil milostni udarec verjetno s puškinim kopitom“, je povedal Vrhunc. Kongregacija za zadeve svetnikov je leta 2001 potrdila, da je bil škofijski postopek pravilen.
Smrt Lojze Grozde
Po besedah upokojenega ljubljanskega nadškofa Alojza Urana, se je Grozde iz Ivančne Gorice z vlakom odpeljal do Trebnjega, tam prisedel na voz in se z nekaterimi drugimi odpeljal proti Mokronogu. „Na pot je šel čeprav so ga opozorili, da so na Mirni partizani. Ti so pred vasjo res ustavili voz in Lojzeta prijeli ter ga nato zasliševali. Pri njem so našli: rimski misal, knjižico Tomaža Kempčana Hoja za Kristusom, več podobic s sporočilom Fatimske Matere Božje. Odpeljali so ga v sokolski dom, kjer je bila veselica, in tam so ga neizmerno mučili. Iz njega so hoteli izsiliti priznanje, da je izdajalec, da nosi vojaško pošto, da ima posebno pismo za župnika na Mirni (g. Jakoba Širaja). Toda nič tega niso našli. Bilo je že v jutranjih urah 2. januarja, ko so Lojzeta vlekli mimo Mirenskega gradu po ozki dolini Vejaršice in ga dobrih četrt ure hoda od Mirne ubili: s topim predmetom so mu prebili lobanjo in ga ustrelili v glavo,“ je povedal Uran leta 2006 na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske nadškofije in dodal, da „krščanske svetosti ne živimo kot nekakšno odtujitev človeka, marveč kot njegovo polno uresničenje, v skladu s stvarjenjskim božjim načrtom. Svetost je dar milosti, ki izpopolnjuje človeško naravo. Je polnost človečnosti. Kristus je popoln človek prav zato, ker je utelešena svetost sama. To je največja naša radost in sreča. Božji služabnik Lojze Grozde je to srečo dosegel v kratkem času, saj je v svojem življenju na najlepši možni način upodobil trpečega Jahvejevega služabnika, o katerem smo slišali v današnjem prvem berilu, služabnika, ki "ni skrival svojega obraza sramotenju in pljunkom. Gospod mu je pomagal, zato ni bil zapuščen" (prim. Iz 50, 6.7).“
Med tem, ko pri Lojzetu Grozdetu za beatifikacijo ni potreben čudež – ta je potreben za svetništvo, pa je za blaženost potreben pri škofu Janezu Frančišku Gnidovcu, v soboto je papež tako izdal odlok o junaških krepostih božjega služabnika Gnidovca, s tem dejanjem pa so se odprla vrata še zadnjemu elementu v tem postopku in sicer razpravi o vsaj enem domnevnem čudežu na Gnidovčevo priprošnjo. Vicepostulatot postopka Janez Cerar je leta 2007, na vprašanje mladih, zakaj Slovenci potrebujemo svetnike dejal: „Ne razumejo. Zato vas prosim, dragi sobratje duhovniki, predvsem tisti, ki ste na podeželju, pa vas dragi bratje in sestre, predvsem starše, da bi o svetnikih govorili z veliko ljubeznijo, da bi jih mladih prestavili za bližnjico do Jezusa in da bi si vsi skupaj po vzoru naših svetniških kandidatov vzeli čas za tiho, dolgo in vztrajno molitev na kolenih pred našim Gospodom, ki je vir vse svetosti.“
Vsi smo poklicani, da molimo tako za Lojzeta Grozdeta kot Janeza Frančiška Gnidovca in tudi vse slovenske svetniške kandidate. Sestra Lidija iz Novega mesta je o Grozdetu dejala: „Tega sem zelo vesele in v ta namen veliko molimo v naši škofijski kapeli. Vsak dan molimo za ta veliki dogodek, da bi bil Lojze Grozde vzor našim mladim v današnjem času.“
